DRUŠTVENO GLASILO M E D L E M S B L A D E T

Transkript

1 Leto: oktober 2010 ISSN Št. 67 År: oktober 2010 Nr. 67 DRUŠTVENO GLASILO M E D L E M S B L A D E T KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN S L O V E N I J A O l o f s t r ö m ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN: FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland, B l e k i n g e Udeleženci otvoritve slikarske razstave v Olofströmu Izdaja in odgovarja: Utges av: UO Kulturnega društva SLOVENIJA Kulturföreningen SLOVENIJA O l o f s t r ö m, Š v e d s k a O l o f s t r ö m, S v e r i g e

2 Kulturno društvo SLOVENIJA iz Olofströma vas vabi na in igra v Jämshögs Medborgarhus v soboto 23. oktobra 2010 Začetek koncerta ob uri ZA JEDAČO, PIJAČO, LOTERIJO IN SLOVENSKO PESEM TER VESELO RAZPOLOŽENJE BO POSKRBLJENO. 2

3 Društveno glasilo št. 67 Izhaja s finačno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrovitelj društva: občina Medvode Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore Leto 15 OLOFSTRÖM KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, Olofström, Sweden Telefaks: / Postgiro: Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: slovenija.olofstrom@telia.com Spoštovani člani in prijatelji slovenskega društva Oktobrsko sonce nam je olepšalo trenutke življenja, pa tudi vinska trgatev je pred nami. Vse povsod jo praznujejo, poglejte kaj delajo v Nemčiji. Uvodna beseda Tudi pri nas jo bomo praznovali slovesno in kulturno. Iz Slovenije nas bo obiskal mešani pevski zbor MePZ Lipa iz Šempasa pod vodstvom priznanega in zelo sposobnega zborovodje Mirana Rustje. Kar 37 gostov Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku bomo dobili, med njimi bo tudi Ansambel UO Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar Korošec. Že v sredo pridejo z letalom v Stockholm, kjer si bodo ogledali severne Benetke, v petek popoldne pa se pripeljejo z avtobusom v Olofström, kjer bodo ostali do nedelje. Nastopali bodo tudi v švedski cerkvi v Olofströmu ter v soboto zvečer na koncertu v Jämshögs Medborgarhus. Prosimo vas, da se koncerta udeležite v čimvečjem številu, da nam ne bo nerodno pred uglednimi gosti, prav tako pa vabimo prijatelje iz sosednjih društev na obisk. DOBRODOŠLI OBVESTILO Poznani dirigent in zborovodja Miran Rustja, ki vodi mešani pevski zbor MPZ LIPA iz Šempasa Prosimo vas, da se prijavite Cirilu: ali Dušanki: , če se boste udeležili koncerta in Vinske trgatve zaradi naročitve hrane. Dvorano v Jämshögs Medborgarhus bomo pripravljali v petek popoldne, če ste zainteresirani nam pridite pomagati, boste vsaj v dobri družbi. Za vse člane in goste smo znižali vstopnino na ceno hrane, tako da boste vsi imeli mogočnost in veselje pri poslušanju koncerta lepih slovenskih pesmi. Vam pa želimo veliko zdravja in lepo jesen. Ciril M. Stopar /gl. urednik Naslovna stran: Udeleženci otvoritve slikarske razstave v Olofströmu Vabilo na koncert Uvodna beseda Plan dela, obvestila, potovalni kotiček Recepti, stran šaljivcev Gradovi v Sloveniji Kulturne strani Poletno branje Švedske strani Oktober 2010 V TEJ ŠTEVILKI: Zgodovina Slovenije v švedskem jeziku Foto arhiv društvenih aktivnosti Dobrodošli na koncert in vinsko trgatev UO KD SLOVENIJA 3

4 OBVESTILA SLOVENSKE MAŠE Cerkev sv. Cirila in Metoda v naselju Brje pri Vipavi P L A N DELA jesen oktober, ob 19 uri, koncert MePZ Lipa iz Šempasa ter likovna razstava v Jämshögs Medborgar hus v Jämshögu. Vinska trgatev 10, igra Ansambel Korošec iz Slovenije. Pokrovitelj Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovenska zveza. 23. oktober ob uri, koncert v švedski cerkvi v Oloströmu, pod pokroviteljstvom občine Olofström. 31.oktobra, slovenska maša. 18. decembra, miklavževanje. Likovna sekcija: Od avgusta decembra, krožek likovne sekcije 3 nedelje v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od ure. Društveni prostori bodo odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v nedeljah od ure naprej, (trikrat mesečno). ČLANARINA 2010 Do sedaj je 245 članov plačalo članarino. Članarino lahko plačate tja vse do novembra. 220 kr je članarina za družine in za tiste, ki plačajo tudi za svoje vnuke. Pripišite ime in priimek vnuka, letnico rojstva ali nam to sporočite na , pismeno, telefon/faks. 140 kr pa plačajo posamezniki. PlusGiro: Slovenska sv. maša v Olofströmu 30. avgusta 2010 V nedeljo 31 oktobra bo slovenska maša v Olofströmu ob uri, v Nybru ob Slov. dušni pastir Zvone Podvinski vas vabi da pridete k sv. maši. PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU Miran Rampre, mobil: holje.bungalow@oktv.se Veleposlaništvo RS v Stockholmu Telefon: , , Telefaks: Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, STOCKHOLM vst@gov.si 4

5 Slovenska zveza riksforbundet/ht Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu urad.slovenci@gov.si Slovenska katoliška misija Naslov: Parkgatan 14, Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel: mobilni tel: zvone@kristuskonungen.se Prijatelji po srcu OKTET SUHA Šempasa se je razvil okoli protiturškega tabora (Stari grad), ki se je morda razvil iz starejšega srednjeveškega dvorca. Deli naselja v strnjenem vaškem jedru so, Guno, Nova vas in Tabor. Del Šempasa so tudi zaselki: Bočnik, Drašček, Gmajna, Jezero, Tera, Lepenje, Loverčiči, Novi zid, Otava, Podkonče, Pototčevo in Pristava. Iz vasi pelje stara pot čez Vitovlje, preko Krnice na Trnovski gozd imenovana Napoleonova pot. Čukova hiša (danes hišna št. 161) tvori z dvorcem Mainardi (Monardi) in dvorcem plemičev Voccanijev, baročno cerkvijo sv. Silvestra, vaškim jedrom Tabor in zaščiteno kmetijo Potočevo arhitekturno dediščino kraja. Stičišče avstralskih Slovencev Slovenska izseljenska matica Naslov: Cankarjeva 1/II, p.p.1548, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel: sim@zdruzenje-sim.si/ ŠEMPAS Naselje se v virih prvič omenja okrog leta Skozi čas se naselje pojavlja pod različnimi imeni Sannd Pass, De sancto Passo, Schoenpass. Od poznega srednjega veka je imel Šempas status župnije. Poprej je sodil pod solkansko pražupnijo iz nje pa je bil izločen verjetno že pred letom Najstarejši del Mešani pevski zbor Lipa Šempas Mešani pevski zbor Lipa Šempas pomembno prispeva k ohranjanju tradicije petja v Šempasu. Repertoar zbora zajema skladbe od renesanse do slovenske umetne in ljudske pesmi. Zbor se redno udeležuje nastopov v okviru lokalne skupnosti ter vsako leto pripravi več samostojnih celovečernih koncertov tako v Sloveniji kot tudi v Italiji, Avstriji in drugod. Odlikuje ga resen pristop do glasbe, pri tem pa se zaveda svojega poslanstva v osrečevanju ljudi s svojo pristnostjo. Zbor vodi zborovodja Miran Rustja, ki pa je doma iz vasi Brje. 5

6 ODMEV NA VELIKO SLOVENSKO SLIKARSKO RAZSTAVO V OLOFSTRÖMU KulturFritid Johnny Isaksson OLOFSTRÖMS KOMMUN ARRANGEMANG September 2010 Vernisaža, otvoritev likovne razstave Utställningar ÄNGAN, Holje Park 4/9-18/9 Slovensk konstutställning Öppet: lö-sö 10-16, on Vernissage lö 4/9 kl Arr. Kulturföreningen Slovenija Tako je pisalo na spletni strani olofströmske občine, na straneh lokalnih dnevnikov Blekinge Läns Tidning in Sydöstran ter v brošuri, ki jo je občinski poslala na vse domove v občini. Razstavni prostor fotografiran iz desne strani OPIS SLIKARSKE RAZSTAVE Razstavljali so 4 umetniki Razstavljale so 3 generacije Na razstavi je bilo 124 slik Prvi dan obiska je prišlo čez 200 obiskovalcev (Dan kovinarjev). Razstava je bila odprta za obiskovalce kar 15 dni + Metalldagen. Fotografija obsežne razstave iz leve strani Slovenska slikarska razstava je bila odmevna in zelo uspešna. Podobno slikarsko razstavo bomo poizkušali organizirati na istem mestuv kulturnem centru Längan tudi naslednje leto. IZ SRCA ČESTITAMO NAŠIM UMETNIKOM ZA USPEŠNO RAZSTAVO in se jim zahvaljujemo za ves trud, ki so ga vložili pri slikanju v društvenih prostorih v Olofströmu in za prisotnost, ko je bila razstava odprta. ČESTITAMO: Dušanki Kelečinji, Nadi Žigon, Silvani Stopar in Tini Belec. 6

7 Letalo za Slovenijo Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico morate naročiti najmanj 1-2 meseca prej, dva tedna pred poletom se vzdigne cena vozovnice tudi čez 100%. Iz Kopenhagena je najbolj poceni let v četrtkih. Iz Stockholma pa je najbolj poceni let v četrtkih in nedeljah. SKANDINAVIJA INFORMACIJE: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, Helsingborg tel.: faks: mobil: a.cvitan@adria-airways.se Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure Adria Airways na letališču Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo tel.: & faks: mobil: info@adria-airways.dk Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala COPENHAGEN: Vozni red bo pozimi spremenjen. V nedeljo ob uri iz Ljubljane, ob uri iz Copenhagena. V četrtek in soboto ob uri iz Ljubljane in ob uri iz Copenhagena. V ponedeljek in torek? Za vse informacije se obrnite na: Ante Cvitan (poglej telefon. številke in zgoraj). Za vozovnice iz Stockholma se obrnite na iste telefone. Srečno pot vam želi Adria Airways! / Letalo za Zagreb. Avtobusi FRANK BUSS , http: - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri (fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju). - V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob (peron 28 v Ljubljani). Toppturist buss (Maribor) FREKVENCE RTV SLOVENIJA: satelit Hot Bird 13E, (vzhod) Frekv , Vert, 27500, ¾. Tukaj oddajajo: TVS1, TVS2, TVS3 in TV Koper-Capodistria. Radio Slovenija, prvi, drugi, tretji program. Radio Capodistria, Radio Slovenia Internacional. Radio Ognjišče je na satelitu Eutelsat: 16E stopinj vzhodno, Frekvenca: 12525, pol. vert. SR: 3000, FEC: ¾. Tudi mi v Olofströmu bi takole praznovali Vinsko trgatev!!! Ha, ha, če bi bili 30 let mlajši!! 7

8 premešamo in zalijemo z vodo. Ko zavre, dodamo krompir iz prve posode ter po okusu dosolimo. Kuhamo približno 1 uro. Slovenska imena mesecev po pratiki Oktober je Vinotok, november je Listopad, december je Gruden. Kremna juha iz stročjega fižola Čas priprave: 45 minut, za 6 oseb. SESTAVINE 400 g stročjega fižola (svežega ali zmrznjenega), 2 srednje velika krompirja, sol in sveže mleti črni poper, 1 lovorjev list, mešanica vrtnih zelišč (luštrek, šetraj, peteršilj, drobnjak, bazilika, koper, rožmarin, origano), 1 dl kisle smetane, 1,5 l vode Stročji fižol očistimo, operemo, odcedimo in narežemo na majhne kose, krompir olupimo in narežemo na drobne kockice. Priprava: Vodo zavremo in v njej do mehkega skuhamo stročji fižol. Odstavimo. Vsebino zmeljemo s paličnim mešalnikom in prepasiramo. V juho damo narezan krompir, lovorjev list in zelišča ter kuhamo, dokler ni krompir mehak. Nato vsebino še enkrat zmeljemo s paličnim mešalnikom (pred tem odstranimo lovorjev list), solimo in popramo po okusu, dodamo kislo smetano, dobro premešamo in ponudimo. Krompirjev golaž z govedino Čas priprave: 1 ura in 30 minut SESTAVINE 1/2 kg govedine, 4 krompirji, 2 čebuli (naribani), 4 korenčki, mešanica začimb za golaž, olje. Priprava: V prvi posodi kuhamo olupljen in na koščke narezan krompir, ne čisto, samo da voda zavre. V drugi posodi pražimo naribano čebulo na olju cca. 5 minut, nato dodamo korenček, narezan na kolesca in pražimo, dokler čebula ne pozlati. Dodamo na kocke narezano govedino in dušimo, da se meso lepo zmehča. Posujemo z mešanico začimb za golaž, Puranje krače na štajerski način za 4 osebe. SESTAVINE 2 puranji krači, sol, sveže mleti poper, muškatni orešček, 100 g korenja, 100 g korena peteršilja, 100 g zelene, peteršilj, 1 glavica čebule, 6 žlic olja, 2 lovorova lista, materina dušica, 2,5 dl belega vina, 2-3 žlice vinskega kisa, 4 žlice sveže naribanega hrena, 1 žlica vegete. Priprava: Čebulo narežite na ploščice. Korenje, peteršilj in zeleno narežite na palčke. Peteršilj nasekljajte. Puranjim bedrcem odstranite kožico, jih natrite s soljo, sveže mletim poprom in muškatnim oreščkom. Olje segrejte in krače popecite z vseh strani, in to počasi, tako da dobijo lepo barvo. Narezano korenje, peteršilj, zeleno, čebulo in lovorjev list razporedite v ognjevarno posodo, nanje položite krače skupaj z oljem in materino dušico, peteršiljem in vegeto. Zalijte z vinom in kisom ter posodo pokrijte s pokrovko ali prekrijte z aluminijasto folijo. Pecite v pečici segreti na 180 C približno eno uro. Po potrebi v času pečenja zalijte s še malo vina in vode. Pečenim kračam odstranite kosti in meso narežite na ploščke. Postrežba: pečene krače skupaj z zelenjavo in sokom od pečenja zložite na segret krožnik in posujte z naribanim hrenom. Kot prilogo postrezite kuhan krompir s peteršiljem. Štajerski mafini (mafini z ocvirki) Čas priprave: 45 minut. Količina : 24 kom. SESTAVINE: 330 g moke, 2 dl mlačnega mleka, 80 g masla, 1 žlička sladkorja, 1 žlička soli, 20 g kvasa, 1 jajce, ocvirki, slanina. Priprava: Maslo stopimo. Slanino narežemo na majhne kockice. Moko, mleko, maslo, sladkor, sol, kvas, slanino ter del ocvirkov zgnetemo v testo. Pustimo vzhajati 30 minut. Iz testa oblikujemo 24 kroglic, jih damo v papirčke za mafine ter vse skupaj v pekač za mafine. Premažemo jih s stepenim jajcem in posujemo s preostankom ocvirkov. Pustimo jih vzhajati še 15 minut. V pečici ogreti na 200 stopinj jih pečemo 20 minut. Dober tek! 8

9 Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc... Alpski kotiček smešnic in vicev Najboljši vici so prav prostaški, toda najokusnejši pršuti so pa kraški, Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha TEST V ŠOLI Učiteljica v šoli napove test za naslednji dan in zabiča vsem, da morajo biti prisotni, ker ne bo sprejemala nobenih opravičil od zdravnika ali staršev... Pa se iz zadnje vrste oglasi Janezek, ki hoče izpasti frajer pred sošolci in vpraša: "Kaj pa če bomo utrujeni od seksa?" Učiteljica pa odgovori: "Boš pa z drugo roko pisal Vdova pri sv. Petru Pride vdova k sv. Petru in ga vpraša, če lahko vidi svojega moža. Pa pravi sv. Peter: "Ni problema!" Vzame neko knjigo in začne iskati, zapre knjigo in pravi: "No, med angeli ga ni." Potem išče po drugi knjigi in pravi: "Ni ga niti v prečiščevalnici. Ni ga!" Vzame še eno knjigo, išče, pa pravi: "Ni ga niti med tistimi, ki so proglašeni za blažene ali svete." Naenkrat se spomni in vpraša vdovo: "Kako dolgo sta bila poročena?" Vdova: "Pa kakšnih 50 let..." Sv. Peter vzame novo knjigo in ji reče: "Zakaj pa takoj ne poveste, da je med mučeniki...? Pismo župniku po poplavah Spoštovani gospod župnik, jaz sem Vaš faran, Poldek. Pišem Vam, ker me je minuli konec tedna doletela poplava. Kot veste, hodim redno vsak teden k maši, in ni nedelje, ko ne bi prispeval kak Evro v Vašo skrinjico. Vedno ste dejali, da na nas verujoče pazi Bog. Nikoli ni bilo razloga, da Vam ne bi verjel. Zato mi ni bilo nikoli težko prispevati kaj za cerkev, v denarju, lesu ali delu. Tako sem moral pač vsak darujoči dar privarčevati drugje. Ko sem sklepal zavarovanje za kmetijo sem sklenil le osnovno zavarovanje, ki ni vključevalo poplave, potresa, padca meteorja na hišo itd. Poslušal sem Vaš nauk, da vse kar se zgodi, je božja volja. Vedel sem, kar ste povedali, da je Bog prijazen in dober z nami, torej živel sem v veri in prepričanju, da sem v dobrih rokah, zato sem vsako nedeljo pri maši tudi kaj prispeval... Sedaj pa se je zgodilo, celo kmetijo je poplavilo, vse je bilo pod vodo. Včeraj sem šel na zavarovalnico, da bi prijavil škodo, pa so mi dejali, da to kar se mi je zgodilo, je razlog višje sile, ki pa jo zavarovalnica ne krije. Kaj je to višja sila, sem vprašal, pa mi niso imeli časa razložiti. Po razmisleku sem ugotovil: VIŠJA SILA JE BOG!!! Seveda, saj vse, kar se zgodi na tem svetu, je božja volja, to ste nam Vi zaupali. Zato se obračam na Vas, da mi povrnete škodo, ki mi jo je naredil Bog. V kolikor mi škode ne boste povrnili, bom prisiljen tožiti Vas, oziroma škofijo, ki zastopa Boga na zemlji, kot ste nam Vi povedali. Prosim Vas, da mojo zahtevo o povračilo škode, ki jo je naredil Bog, katerega zastopate, rešite v roku 15 dni, sicer bom prisiljen poseči po omenjeni sodni poti. Vaš faran Polde Babica z vrečami denarja Po cesti hodi starejša gospa in za sabo vleče dve veliki polni vreči za smeti. V eni se ji naredi luknja in iz nje začnejo padati bankovci za 20 evrov, česar pa babica ne opazi. Zato pa nenavaden prizor pritegne pozornost policaja, ki pristopi k stari gospe. "Gospa, denar vam leti iz vreče," ji pove. Babica se obrne in res vidi, da je za sabo pustila pravo sled iz bankovcev. "Joj, hvala, da ste me opozorili," reče policistu. "Od kod pa taki stari ženici toliko denarja?" je radoveden policist. "Jah, veste," začne razlagati premetena gospa, "živim čisto blizu nogometnega stadiona in obiskovalci tekem ves čas hodijo lulat k moji ograji. Ko si odprejo hlače in približajo svojega korenjaka k moji ograji, pa jaz nastavim škarje in rečem, plačaj 20 evrov, ali pa ti ga odstrižem." "A, tako, ja to ste se pa dobro spomnili," ji odvrne policist. "Kaj imate pa potem v drugi vreči?" jo še vpraša. Babica pa odgovori: "Jah, veste, nočejo vsi plačati." 1 9

10 Dvorec Trilek Dvorec se nahaja ob starodavni strateško pomembni cesti, ki vodi iz Vipavske doline čez Col in Hrušico proti Ljubljanski kotlini. ZGODOVINA GRAŠČINE Lokacija graščine, na kateri je nastala grajska stavba, je bila poseljena že v prazgodovini, še zlasti v obdobju rimskega cesarstva. V poznem srednjem veku je na tej lokaciji nastal dvor z mitnico, v 17. stoletju pa sedanji dvorec. Valvasor je poročal, da je dobila grajska stavba ime Trilek po lastnikih, gospodih von Trilleck, slovensko ime Podkraj pa zaradi lege pod krajem. Še pred tem se je stavba imenovala Hofstatt na Colu. Med prvimi lastniki se omenja Adam Triller, ki je dvor okoli leta 1600 zakupil od nadvojvode Karla, po smrti pa je prešel v roke njegovemu sinu Niklasu. Leta 1620 je cesar Friderik II. Niklasu Trillerju podelil v fevd še nekaj posesti v Zagoliču nad Podkrajem. Trillerji so si predvsem zaradi donosne mitnice postopoma pridobili veliko premoženje in so najbrž okoli sredine 17. stoletja prejeli pravico do uporabe plemiškega naslova baroni von Trilleck, leta 1674 pa so bili povzdignjeni med grofe. Ko so mitničarji Trillerji dobili plemiški naslov, se je preimenoval tudi dvor oziroma dvorec in dobil ime Trilek. Po letu 1630 je bilo gospostvo z dvorcem v posesti Jurija Andreja pl. Trillecka, po njegovi smrti leta 1671 je celotno posest podedoval njegov brat Janez Friderik grof pl. Trilleck, ki je bil lastnik Trileka v času nastanka Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Njegova nečakinja Katarina Elizabeta, ki se je leta 1685 poročila z Volfom Engelbertom grofom Auerspergom, je ta za doto dobila del premoženja gospostva. Pozneje je bil dvorec v posesti Jurija Andreja II. Trillerja, ki je kot zadnji moški potomec te rodovine umrl leta Dvorec Trilek je imel od takrat poleg vloge sedeža gospodarstva predvsem simbolno vlogo izvorne grajske stavbe rodovine. Po izumrtju rodovine grofov Trilleck na začetku 18. stoletja je dvorec izgubil simbolno vlogo matične grajske stavbe in je ostal le še središče gospostva. Sredi 18. stoletja se je kot njegov lastnik omenjal Franc Bernard Lamberg, ki je leta 1756 posest prodal Antonu Ludviku pl. Abramsbergu. Leta 1786 je gospostvo z dvorcem podedoval njegov sin Vincenc Karel pl. Abramsberg in ga leta 1832 izročil svojemu sinu Vincencu Jožefu pl. Abramsbergu. Abramsbergi so živeli v dvorcu v Šturjah pri Ajdovščini, Trilek pa je bil le sedež gospostva. Ko je po letu 1848 posestvo zašlo v denarne težave, ga je kupil Franc Schiwitz pl. Schiwitzhofen s Podbrja. Del posesti pa je očitno še ostal v lasti rodovine Abramsberg. Tako se je po smrti Schiwitzhofna vnel spor med njegovimi dediči in Ivano pl. Abramsberg za del trileške posesti s pristavo v Zagoliču. Sodišče je leta 1872 prisodilo pristavo Abramsbergovi. Slabo gospodarjenje in drobljenje trileške posesti pa sta to vodila v propad. Leta 1880 je bila posesti zaradi stečaja razprodana na dražbi. Dvorec je kmalu zatem začel naglo propadati. 10

11 JURIJ KOZJAK SLOVENSKI JANIČAR Josip Jurčič ( ) Povest iz petnajstega stoletja Peto poglavje. Jaz čem da pasti mora, če glavo mi veljá. Umek Preteklo je več tednov po Markovem odhodu. V gospodarstvu na Kozjaku ni bilo posebne premembe, le da je gospodoval namesto ljubeznivega, povsod spoštovanega prejšnjega gospodarja njegov grbavi brat Peter. Družina je hodila po starih kolovoznjah. Hlapci so se ravnali po starem Ožbetu, ki se tudi ni veliko zmenil za novega, začasnega gospoda, ampak delal največ po svoji pameti. Peter Kozjak sam pa se je bil nekako ves predrugačil. Več se ni zapiral v samoto, jel se je bolje oblačiti, hodil je v soseščini okoli plemenitašev; tudi v Stični je dobil dobro ime in sploh so ljudje jeli rekati:»glejte, saj še ne bi bil prenapačen ta Peter Kozjak; vidi se, da je dober človek.«vsemu svetu se je jel dobrikati, samo očeta Bernarda, ki je bil precej po Markovem odhodu prišel v grad za učenika, le tega in malega dečka Jurja ni mogel. Peter je namreč vedno mislil, kako bi nasitil svojo lakomnost, da bi si pridobil lastno premoženje in prisvojil premoženje svojega brata Marka. Jurij je bil edini sin. Po očetovi smrti bi po pravici on nastopil gospodarstvo in potem bi moral Peter celo mlademu bratovemu sinu po volji in milosti živeti. Ta misel je Petra bodla tako, da mu je prešel zadnji ostanek dobre vesti in človeške pravice. Ko bi brat ne imel sina, prišlo bi premoženje mlajšemu Petru v last. Upal je sicer brezvestni stric, da bode mali deček umrl tako ali tako, Jurček pa je prihajal od dne do dne brihtnejši, zdrav ko riba, vsakemu človeku veselje, samemu stricu bridka srd in jeza. Ne bi bilo težko Petru dečka spraviti s sveta, tudi greha se morda ne bi tako strašil, kajti Boga in zapovedi njegove mu je bila že davno zloba v najskrivnejši kotiček v srcu porinila. Ali ni se upal tega storiti zavoljo sveta, dobro vedoč, da po takem dejanju bi se mu bilo bati brata in vse poštene soseščine, ki ne bi trpela morilca med seboj. Skrivaj bi ga tudi ne bil mogel, da bi živa duša ne bila ničesar izvedela, kajti menih, oče Bernard, je bil skoraj ven in ven pri dečku. Tudi družina in sosedni plemenitaši so malega Kozjaka ljubili in pričakovati je bilo, da bi se vzdignili zoper tega, ki bi dediču kozjaškemu le žugnil s hudim namenom. Bilo je poletnega dneva. Peter Kozjak je odjezdil z dvema hlapcema v klošter. Sonce je že zahajalo in mesec je pokazoval sredi neba blede svoje rožičke, kakor bi nestrpljiv hotel počasno sonce priganjati, naj se skrije, da bode on mogel zopet svojo lepoto razkazovati širokemu svetu. Petra še ni bilo domov. Kako uro daleč od grada Kozjaka, pri majhnem potoku na zeleni trati, kjer ste dve stari vrbi žalostni pripogibali svoja ramena k tlom, sedela je druščina v lice zagorelih in zaraščenih mož okrog ognja. Črni lasjé, rjava koža in v raztrgani obleki zagaljena telesa, vse to nam kaže, da so ciganje. Bilo jih je kakih enajst; vsi so imeli dolge nože za pasom. Ravno toliko konj, majhnih, grivastih mušic s privezanim sedlom in raztrganimi culami na hrbtu se je paslo okrog. Žensk in otrok nimajo s seboj in to je znamenje, da to ni navaden trop ciganov, kakor se privlečejo radi poleti in pozimi, temveč da namerjajo kaj posebnega. Poveljnik tej druščini, grozni in strahoviti vsakemu posameznemu človeku, bil je velik, suh cigan svetlih oči, ki smo se že prej nekoliko seznanili ž njim in ki smo ga Samola imenovali.»ali si pa dobro videl,«vpraša starikavi dolgi glavar,»ali dobro veš, da je šel gospodar Kozjak danes v klošter in da ga ni še nazaj? Ne bode ti dobro, ako si me prekanil, to ti povem; če zastonj prežimo tu nocoj, zatilnik tebi potipljem; saj veste, da nas začnó iskati, ako tukaj kaj dalje oprezujemo, in kakor smo mi konopno zavratnico spletli za viteza Kozjaka, tako 11

12 utegnejo vitezi izmed nas ene za želod obesiti na hraste.ne,«odgovori mlad razmršen cigan poglavarju Samolu,»jaz sem dobro videl; nož sem skril v nedrje in prosil v kloštru daru. Pater, ki mi je dajal jedil trap me je res imel za romarja z Laškega pravil mi je, da je mnogo vitezov v kloštru in dobro sem čul ime: Kozjak. Ako bode nocoj hodil domov in ne bode šel nikoder drugod, mora priti mimo.ne more drugod, to je edina pot.ako pa ne pride nocoj, Samol, jaz ti ne morem za to, konopna vrv naj počaka do jutri. Rosa ji ne bode škodovala, trdno je spletena.«rekši, odveže cigan vrvico od pasa ter jo v dve gubi zadrgne okrog vrbove veje, ki je molela ciganom ravno nad glavami.»trdna je, dva viteza drži,«reče naposled divjinec.»ako prideta dva Kozjaka tod, obesimo oba,«pristavi dolgin Samol.»Povej nam, Samol, kaj in zakaj čakamo tega človeka, ki si ga imenoval že večkrat,«vpraša star, škilast mož izmed poštene druščine,»šli smo s teboj iz daljine do le-sem, utrudili in zbosili so se nam konji, ti pak nam še nisi povedal, čemu smo prijezdili v to deželo. Kaj ti je storil tisti, za katerega smo vrv pridrgnili, da mu sapo ustavimo in mu izvinemo kosti?veliko mi je storil, prijatelj,«reče dolgin Samol na to,»veliko žalega mi je napravil. Povem vam, da veste, zakaj smo obrzdali konjem gobce in zakaj smo se usedli nanje in iz daljne Ogrske pridirjali v kranjsko deželo. Ni še od tačas mnogokrat skopnel sneg, kar sem bil jaz tukaj, v tej dolini, šotore zasadil. Izmed vas ni bil tedaj še nobeden z menoj. Sina sem imel, krepkega mladeniča, močnega in pogumnega, kakor med krdelom nobenega ni bilo njegove starosti. On mi je bil vse, ž njim in zanj sem brundal po svetu. In kdo je bil, ki mi je bil zrušil mojo srečo? Tega človeka čakamo danes tukaj; ta je gospodar grada Kozjaka, le-onega kupa, ki ga vidite v megli. Šel je bil moj Mekin tja po konja v hlev; zvit mladič je bil. In pred mojimi očmi ga je pobil na tla. Na rami sem ga odnesel iz grajskega dvora. Zastonj sem upal, da se mu noga zravna; vsa zdravila so bila zastonj, bolečine so se množile, kosti so mu šle iz udov in umrl je. Zdaj veste, tovariši, koga čakamo in da mu ni upati ničesar več pod soncem, kadar pride meni v pest.čuj,«pravi zdaj mlajših eden,»to so konji!«in res se je slišalo peketanje konjskih kopit iz večerne megle. Ko bi mignil, polové cigani svoje konje in zdajci sedé vsi v sedlu. Ostre, dolge nože v rokah držé obstopijo, za grmovjem skriti, ozko pot. Trije jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne časti ko zavoljo varstva spremljevala. Kar jih obstopijo ciganje na malih mušicah, svetle nože visoko vihté, in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je s konca sapo zapiralo.»kaj hočete? Pustite me, ljudje, prosim vas lepo, jaz sem Peter s Kozjaka, nikomur nič ne storim. Pustite me, jaz vam dam denarja, vse, vse vam dam, grad samo mene pustite. Hlapcev imam mnogo, hudo vas bodo kaznovali, ako se me dotaknete!«tako in enako je blodil v strahu in trepetu za svojo kožo Peter, ko mu je migala smrt pred očmi. Sam ni vedel, kaj govori. Ciganje so se smejali in suvali ga brez usmiljenja.»slabo se izgovarjaš, boter!«reče prvi.»pozdravi vse znance po peklu!«pravi drugi.»ta bo neroden za obešanje, grča mu je zrasla na hrbtu!«pristavi tretji.»v klado ga denemo, da se mu zravna!«doda četrti.»hlapce pustite, tistega pa peljite k ognju, naj me počaka tam, da se zopet spoznava, ako me je že pozabil in zgrešil. Tudi mu smete povedati, kaj pomeni pridrgnjena vrv, da ne bode nanagloma stopil s sveta!«rekel je dolgin Samol in gospoda Petra odvedó k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo, dasi mu je bilo smrti v oči gledati. Že je Peter menil, da je večnosti na pragu, že se mu je vrtelo po glavi, ko je videl nad seboj 12

13 vislice, že je mislil zopet enkrat na Boga in lej, prosil je milosti pri Bogu, katerega ni imenoval ne mislil nanj že od mladih kolen, oddavnaj. In Bog mu je še prizanesel. Dolgin Samol pristopi in, ko Petru pri ognju v obraz vidi, začudi se ter pravi:»kaj? To ni pravi človek. Tega ne iščem. Pustite ga!«petru pa se je odvalil kamen od srca in bil je precej tisti ko pred.»kdo si ti?«vpraša ga cigan.»zakaj si rekel, da si Kozjak, in jaz vem, da je Kozjak večji, bolj zastaven človek. Taka šleva ne bi bila mojega sina na prvi mah pobila na tla. Ha, zakaj si rekel, da si Kozjak?A, vi ste se zmotili, ljubi moj prijatelj, vi iščete mojega brata. Ta je na vojni, pred Celjem, jaz sem le njegov brat, ni mi nič do mojega brata in njegovih reči; zato vas prosim, pustite me in moje hlapce, jaz z bratom nimam nič,«blebeče v naglici Peter. To vse pa ciganom ni bilo nič kaj povšeči. Tako daljo so bili nalašč sem prišli in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj zastonj, brez končanega namena.»gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bode visel,«menili so nekateri ciganje in drugi so to misel potrdili. Petru se je bilo sicer zopet malo ogrelo okrog srca, ko so ga opominjali na vrbovo vejo in pridrgnjeno vrvico, pogodili so se pa naposled za sto zlatov odkupnine, katero je Peter obljubil dati ciganom zase in za hlapca. Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom po denar. Hlapca pak sta morala za poroka ostati pri ognju. Toda zapovedal je bil Samol tovarišem, naj ne ravnajo grdo s hlapcema, le ako bi njega nazaj ne bilo.»ako me jutri ne bode, ko zagledate prve sončne žarke, vedite, da sem zaprt pri tem gospodu, česar se bode pa varoval, menil bi; potem že veste kaj,«reče ciganom dolgin, odšedši s Petrom proti gradu. Večerna megla se je bila razlila po dolih. Mesec se je skril za oblake; bila je pusta noč, ko je jezdil Peter z dolgim ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan govoriti druge navadne reči kakor kak pošten človek in pameten mož, otajalo se je po Petru do dobrega vse in prejšnja narava se mu je povrnila. Jame cigana izpeljevati, zakaj da je bratu Marku smrt sklenil. Cigan mu vse pove in tudi namen, da ne bode miroval pred, dokler mu ne dopolni svoje prisege in se maščuje krvavo nad namišljenim morilcem svojega sina. Tu se Petru zbudi misel strašna, kakršne se le najhudobnejše srce ne ustraši.»kaj, ko bi porabil to na svoj lastni prid?«misli Peter.»Kaj, ko bi mi le-tá cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje in postanem sam svoj gospod? Nihče ne bode misliti mogel, ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu. Cigan pojde v tuje kraje, kdo ga bode kdaj videl več? Da me pa ne izda, to bom pa že skrbel.«tako je razbral v naglici ljubeznivi striček.»počakaj, prijatelj, meni smeš brez skrbi povedati vse, tudi jaz sovražim svojega brata,«pravi Peter ciganu,»in kdor se maščuje nad njim, tudi meni povšeči stori.«zasmehljivo ga pogleda cigan. Pač je moral misliti:»to ti je brat, ne bi bilo škoda zares, ko bi te bil presunil moj nož, ali pa da bi ti vrv debeli vrat zadrgnila in zemljo izpodmaknila pod tvojimi nogami!jaz ti povem, kako se lahko maščuješ nad mojim bratom, ki ti je sina ubil,«pravi Peter dalje,»kako ga še veliko bolj udariš, kot bi mu nož v srce zabodel ali ko bi ga obesil za vrat. Samo prisezi mi, da nikdar ne izgovoriš mojega imena, da te ne bo potlej nikoli več v deželo in v te kraje. Pridejal bom pa še sto zlatov k onim sto za plačilo.kako ti naj prisežem?«vpraša cigan in zapazil bi bil človek, da mu ni mnogo do take ali take prisege. Peter mu narekuje prisego in cigan govori vse za njim: naj se mu jezik odvali, ako ne bode molčal, naj se nož obrne njemu v prsi itd.»poslušaj!«pravi Peter natihoma ciganu.»moj brat Marko Kozjak, ki ti je sina do smrti pretepel, ima tudi sina, ki ga bolj ljubi, kakor si ti svojega rad imel.haha, in ti bi se ga rad iznebil,«zakrohoče se dolgin,»in babje srce imaš, ne upaš se ga spraviti. To ti storim, tem bolj, ako mi plačaš. 13

14 Le pokaži mi, kje spi, in jutri se ti ne bode več zbudil.ne!«šepeta Peter,»tega nočem. Ti moraš tako delati, da se bode videlo, da sem jaz tebi nasproti in da nimam nič s teboj v tej reči.saj sem videl, da si zajčje nature,«odgovori cigan,»nase ne vzameš nič, na tuja ramena bi rad breme naložil. No, naj ti bo, jaz ga vzamem, dal boš več ko sto zlatov. Kaj pa vendar češ, kaj naj storim z dečkom, tvojim trnom v peti?z menihom hodi v vas pod lipo sést proti večeru. Ako prideš s svojimi pajdaši,«groza malo prešine gospoda, ko se na to tovarišijo domisli,»lahko fanta pograbiš in odpelješ, ustavljal se ne bo nihče. Meniha mi živega pusti, da bode pričal. Otroka mi odpravi, kamor hočeš, ne rečem, da ga umori, ali daleč mi ga odpravi, daleč, da ga ne bo nikdar več nazaj. Plačal ti bom dve sto zlatov in mojemu bratu, svojemu sovražniku, boš huje storil, kakor bi ga umoril; ogrenil mu boš vse življenje.«prijezdita do grada. Vratar, ki je v svoji stražnici še svetil, pričakovaje gospoda, spusti naglo viseči mostič in Peter gre s ciganom v dvor. Vse je spalo, le dva hlapca čuvaja sta zaspano hodila po ozidju in gledala v megleno dolino. Peter stopi v svojo stanico, odšteje divjemu spremljevalcu odkupnino zase in za hlapca ter doda polovico krvavega plačila, polovico pa mu obljubi, kadar bode delo dovršeno. Cigan odjezdi z grada. Vratar ga je sicer po strani gledal, rad bi ga bil nekaj ne prav prijazno vprašal, toda prišel je bil z gospodom in tako je bil jezik zavezan skrbnemu možu. Kmalu potem dospeta hlapca še vsa v strahu; predramita vse tovariše s svojimi grozovitimi pripovedmi, da so jih hoteli črni ljudje obesiti, ljudje še groznejši od Turkov; da jih je sam Bog rešil, sami ne vedó kako in kaj. Nihče bi jima ne bil veroval, ko bi ne bila mogla kazati, kako so jima vrvi na roki do krvi v kožo zajedle. Šesto poglavje. Al prijezdi mož neznanski, časa dečku ni bežati, že ga ropar privezuje, žene ga naprodaj v robstvo. A. Umek Storjena je bila pregreha, črna kakor srce Petrovo. Prodal je bil sina svojega lastnega brata iz lakomnosti nedolžnega dečka. Tiščalo je morda nečloveškega strica pri srcu in vest ga je morda pekla, kakor peče vsakega grešnika, ali kesal se ni! Dobiček mu pride na misel, hudir mu šepeče na uho, da mu pride v last vse, kar bi imel sinovec podedovati: in v veselju si Peter mane roke. Kalil mu je to veselje samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal otroka in da bi utegnil izdati ga. Pa tudi za to si je vedel poiskati tolažbe. Naglo se je bilo razširilo po okolici, da je krdelo ciganov hotelo gospoda Marka obesiti ter da so naleteli na Petra in hlapca, ki so se morali odkupiti. Ko pa ciganov ni bilo potem nikjer v okolici videti kajti pomaknili so se bili v gozd menili so vsi, da so odjezdili. Peter, na videz ves v skrbi za svojega strička, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu z grada voditi dečka. Malo dni pozneje pa je dovolil zopet, celo velel je, da sme iti v vas med kmečke ljudi. Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa košata hruška. Le-sem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, mladim Jurijem; kajti dober gospod mora poznati svoje podložne in jih moramo ljubiti, rekel je oče Bernard in zato je hotel, da se tudi Jurij že v mladih letih privadi svojim kmetom. Zato je minilo le malo dni, da ne bi bil ž njim na klopi pod vaško hruško. Ljudje so radi videli mladega okretnega gospodiča in sivega prijaznega meniha v beli kloštrski halji. Oče Bernard je bil od nekod s tujega prišel v stiški samostan. Ko so ga ljudje vprvič spoznali, niso se še mogli pogovarjati ž njim, kajti govoril je tuj jezik. Šele pozneje se je bil naučil po govorici jezik slovenski, kakor ga je govoril narod, kloštru podložni. Potem je bil ljudem najljubši duhovnik izmed vseh menihov. Res se mu je znalo na jeziku, da je tujec, vendar 14

15 ljudje so ga še rajši poslušali, ko je zavijal njihov govor drugače kakor domači. Govorilo se je, da je bil ta gospod nekdaj vojščak, da je pa obljubo storil in se pomenišil. Ljudem res ni šlo v glavo, kako bi bil mogel kdaj tako ponižen gospod oduren vojnik biti. Že marsikomu je bilo na jeziku, da bi ga bil poprašal sam, ali nihče si ni upal, vsakemu je ostalo vprašanje na jeziku. Oče Bernard sam pa je rajši pravil o drugem in o drugih kakor o samem sebi. Sedela sta tudi tisto popoldne duhovni učenik in plemeniti njegov učenec pod hruško. Vaščanje so mimo hodili. Vsak je že od daleč gredé snel pokrivalo z glave in spoštljivo ogovoril očeta. Eni so šli po opravkih dalje, eni pa so se ustavili tam ter opraševali in poslušali vljudnega starca, ki je veliko vedel. Zbrala se je bila okrog njega precej velika družba starih ljudi, žensk in otrok. Pri takih prilikah je oče Bernard rad pravil razne zgodbe iz svetih bukev. Kakor še dandanes, bili so tudi nekdaj slovenski kmetje radovedni; nič vaščanom ni bilo bolj pogodu kot to, da jim je oče Bernard kaj lepega povedal. Kaj čuda, ako ga tačas tudi prosijo, naj pové povest o močnem Samsonu dalje.»ali se vam lepa zdi?«pravi starček.»to se ve, da je! Včeraj ste povedali, kako so Filistranje Samsonovo uganko uganili in trideset sukenj v stavi pridobili,«odgovori eden kmetov, naslonjen na motiko.»tačas,«pravil je menih zvedavi druščini,»bilo je žito v klasju in že zrelo, le srpa in žanjice še ni bilo. Samson si izmisli, kako bi se maščeval nad Filistrani. Bilo je pa na Jutrovem veliko lisic in lisjakov. Samson jih nalovi tri sto ter jih zveže po dve in dve za repe. Med repe priveže goreče plamenice in tako spusti lisice po polju Filistranov, svojih sovražnikov. Ostrašene lisice leté vse vprek po žitu in požgó do bilke vso strnino. Filistranje niso imeli kaj jesti pozimi. Potem gre Samson v neko jamo v okraju rodu Judovega. Filistrani zvedó, kam da zahaja tisti, ki jim je toliko nesrečo naklonil. Cela vojska se zbere in oblega Samsona v jami, celo 3000 mož iz rodu Judovega se jim pridruži. Le-ti pridejo k Samsonu in mu velé, naj se vda. On reče:»ako prisežete, da me ne umorite, pa se vam vdam.«prisežejo in zvežejo Samsona ter ga odvedó v tabor Filistranom. Sovražniki ga hočejo brž prijeti. Zdajci pride Gospodova moč čezenj in naglo pretrga vrvi, kakor da bi bilo končevje; zgrabi neko oslovsko čeljust, ki je ležala na tleh, plane nad Filistrane in jih potolče blizu tri tisoč. Drugi pobegnejo.«to mirno veselje pa jim je prestrigel deček, ki je zavpil:»lejte, lejte, Turki!«Res so dirjali čudni možje proti vasi. Na pol oblečeni, umazani in rjavi, sedeli so na iskrih konjičih, ki so jih urno nosili ko lastovke po zraku. Strah je bil prevzel vso družbo, ko so začuli krik:»turki!to niso Turki, ciganje so!«pravi star mož, uprt o palico.»ti nam ne storé nič žalega na vasi, posamezne bi morda že prijeli.hudobni ljudje so to brez vere in Boga,«reče kmet, ki je držal motiko;»sam Bog nas varuj in mati božja, ko bi le kaj mož več bilo tukaj, vse je na polju!le-sem jezdijo!«pravi neka ženska,»bežimo v hiše!ne bojte se,«pravi oče Bernard,»če imajo tudi slabe namene, Bog varuje nedolžnega.«rekši, pa se je starcu roka tresla; nevedé prime dečka Jurija za roko s svojo blagoslovljeno desnico, ki bi ga bila morda branila pred tridesetimi leti, ali zdaj je delala križe, za bran je bila pretežka. Ciganje so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez grivo ter jo naravnost proti hruški drveli. Zdajci razbežé otroci in žene, le menih z grajskim dečkom in z nekaterimi moškimi ostane na mestu.»vi imate tukaj lepega dečka,«pravi dolgi cigan Samol ter stopi s konja in ž njim tudi eni njegovih tovarišev,»ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer mu dobro ravno ne bode pri nas, pa vendar radi bi ga in staremu očetu tukaj nima kaj pridovati.«rekši, pristopi cigan 15

16 zasmehljivo in zagrabi malega dečka, ki se je zastonj jokaje skušal skriti za očeta Bernarda.»Kaj bi radi? Proč!«reče menih Bernard in brez strahu stopi ciganu nasproti,»poberite se, kajoni, da vas božja roka ne zadene. Kaj hočete s tem dečkom? Nihče se ga ne bode dotaknil brez kazni, nedolžna kri v nebo vpije.ha, ha!«zasmeje se divjak,»slabo ste naleteli na poslušalce, ako ste menih, kakor se mi vidi; nas se take pridige ne primejo.«drugi cigani, ki so sedeli še na konjih, priganjali so glavarja, naj naglo opravi, zato zgrabi stari hudodelnik slabega starca in ga odrine, da bi prijel dečka.»stoj, pritepuh, ne bodeš ga ne,«pravi zdaj kmečki mož, ki se je podpiral na motiko, vzdigne svoje orodje in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil tá naglo ko maček odskočil. Starec, ki je slonel o palici, jel je na pomagaje klicati; vendar ciganje naglo poskačejo s konj in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena in krvava na tleh. Prikazal se je tam pa tam kak možiček izza ogla, toda videvši, da je on sam, sovražnika mnogo skril se je tudi on. Samol zagrabi fantiča za roko in ga posadi na konja, usede se zanj in, preden je človek vedel, odjahali so bili cigani naglo ko strela. Oče Bemard omedli. Vaščanje so se zdaj šele zbirali: eni so prileteli s polja na veliko kričanje in vpitje, eni iz hiš, eni so strmeli, eni molili, nobeden ni vedel, kam bi se dejal; in preden so se zmenili, da bi bilo dobro v grad to grozovito novico naznaniti, bili so ciganje lahko že za deveto dolino. Nazadnje vendar tekó kakovi trije na grad Kozjak in vpijejo, da so ciganje dva kmeta ubili, očeta Bernarda na tla potepli in gospodiča Jurija na konja posadili in odpeljali. Peter se je delal osupljenega. Nič ni zapovedal, ne tako ne tako. Hlapec Ožbe pa brž zdrami hlapce na konje, da bi jo udrli za cigani. Zdaj šele se Peter domisli, da bode tudi on šel; zapove torej, naj še njega počakajo, da se opravi in meč opaše. Da se mu pri tem opravku ni nič kaj posebno mudilo, to si lahko vsak sam misli. Tudi stari hlapec Ožbe je ob tla bil s peto na dvoru in zadosti razločno godrnjal:»ta pokveka ni za drugo kakor za zamudo in nagajivost.«malo je manjkalo in bil bi nepokoren odjahal. Morda bi bilo boljše. Sonce je že zahajalo, ko je z grada Kozjaka dirjalo krdelo hlapcev v svetlem orožju, na čelu grbavi in grčavi Peter, ciganom po sledu. Pa kmetje, ki so gledali za njimi, videli so precej, da so že pri gozdu po napačnem potu zavili.»na levo, na levo!«kričali so sicer, ali kdo bi jih bil slišal tako daleč. Tema nastane. Kmetje se razidejo žalostni in zapró in zapahnejo tisto noč posebno trdno vežna vrata. Gori v gradu prečujejo vso noč in čakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci in s seboj pripeljali ljubega dečka, ljubljenca vsakega posebej. Zlasti očeta Bernarda je bila vrgla skrb na posteljo, tembolj ker je menil, da je te nesreče, grozovite nesreče, le on kriv. Kmetje doli v vasi so dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani z mladim gospodičem. Eni so menili:»kri mu bodo izpili, da bodo večno živeli.«eni so rekli:»ne, ampak živemu bodo iztrgali gorko srce, da bodo čarobnije (coprnije) ž njim uganjali, ciganke so vse čarovnice.«eni pa so si okovan kij postavili v kot za vrata, da bi se ciganom branili, ako pridejo še po njihove sinove. Drugi dan je sonce vzhajalo lepo, rdeče, da nikdar tako, ali Petra in hlapcev le ni bilo z dečkom. Šele proti večeru pridejo, pa brez njega, ki so ga iskali. To se vé, da ga je Peter le na videz iskal, zapovedoval je nalašč jezditi po potih, ki so bili najbolj uhojeni, koder ne bi bil nihče roparjev sledil. Vendar delal se je grozno skrbnega in, ker ga ljudje niso poznali, bili so res toliko neumni, da so ga imeli za neutolažljivega. Po vsej okolici so milovali ubogega otroka in njegovega očeta, vrlega Marka Kozjaka, ki pač ni zaslužil take hude nesreče. Povest se nadaljuje v naslednji številki 16

17 Vinogradniško in sadjarsko naselje Brje sestavljajo številni zaselki na zahodnem delu Vipavskih gričev. Nad Brjami se na nadmorski višini 331 m dviga najvišji zaselek Sv. Martin, kjer je na dominantni točki postavljena cerkvica sv. Martina, ki ločuje Vipavsko dolino od Braniške. Od tu se vam ponuja prelep razgled na obe strani: na Vipavsko dolini in obronke Trnovskega gozda na severovzhodu ter na Kras na jugozahodu, ob lepem vremenu pa je moč videti celo morje v daljavi. Razgibana površina ustvarja slikovito krajino. V zaselku Kodrovi je zanimiv stavbni niz mediteranskega tipa z vhodi v banjasto obokane kleti in polkrožno sestavljenimi portali. POGLED V PRETEKLOST Brje imajo bogato vinogradniško tradicijo, o tem govorijo sončne lege za vinograde, posejane po Vipavskih gričih. Osrednja razgledna točka od tu nudi prelep razgled na Vipavsko dolino, Kras in obronke Trnovskega gozda. Skozi vas Brje pelje znana Vipavska vinska cesta, ki je s ponudbo 27 vinskih krajev ter ponudnikov največja vinska cesta v Sloveniji. Že na prehodu prejšnjega stoletja leta 1899 so domači vinogradniki ustanovili vinogradniško vinarsko društvo z namenom združiti svoje znanje in izkušnje. Med soustanovitelji društva je bil tudi pesnik Simon Gregorčič. V letu 2006 so na Brjah pripravili stalno razstavo predmetov in dokumentov, z naslovom Gregorčič in Brejci. Vinogradniško društvo na Brjah je še vedno ali pa vedno bolj živo, med drugim vsako leto pripravi tradicionalno martinovanje na Brjah. V Brjah živi tudi poznani zborovodja Miran Rustja z družino. KAJ PA DANES: Skozi vas Brje pelje Vipavska vinska cesta. Gostje ste dobrodošli v hramih ponudnikov, poleg odličnega, doma pridelanega vina, vam bodo ponudili tipične vipavske jedi. Na Turistični kmetiji Birsa pa vam nudijo tudi apartmaje in sobe. V zaselku Kodrovi je zanimiv stavbni niz mediteranskega tipa z vhodi v banjasto obokane kleti in polkrožno sestavljenimi portali. Na Brjah deluje tudi Društvo animatorjev Norma 7, ki s prirejanjem razstav in literarnih večerov v prostorih društva ali v stari šoli skrbi za bogato kulturno življenje na vasi. Društvo aktivno sodeluje pri pripravi krajevnega praznika. Še na eno zanimivost velja opozoriti: Brejci so prav pred kratkim obnovili mrliško vežico, ki je delo znanega arhitekta Maksa Fabianija. Fabiani je tudi sicer bistveno vplival na obliko posameznih objektov ter urbanistično zasnovo središč številnih vasi na Primorskem. Brje so močno povezane z goriškim slavčkom Simonom Gregorčičem, njegova sestra je bila namreč poročena v družino Čebronovih, sestra njenega moža pa je bila Gregorčičeva gospodinja v Braniku, kjer je lep čas svojega življenja služboval. Povzeto iz INT 17

18 KU LTU R F Ö R E N IN GE N S LOV E N IJA O l o f s t r ö m MEDLEMSBLADET,NR.67 slovenija.olofstrom@telia.com OK T O B E R Å rg å ng 1 5 T r yc kt m e d e ko nom i sk hj ä lp fr ån S lo v en sk a s ta te n. S am ar b et e m ed M e dv od e kom m un. Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien. Ledarord Inbjudan, picknick, Konstutställning Information, reseguide Sloveniens historia Foto verksamhet Kulturföreningen SLOVENIJA Vallmov Olofström Ordförande: Ciril. M. Stopar Tfn/fax: Sekreterare: Sabina Kranjc Tfn/fax: Kassör: Ida Rampre Tfn/fax: Andreas Holmersson fat_dancer@hotmail.com H E J, VÄ N N E R O C H M E D L E M M A R Hösten är här, men oktober har kommit med sol, moln, värme och vind. Vi ligger i förberedelserna till 2 konserter och oktoberfest. Vi ska fira den ordentligt som vanligt med kultur inslag. Scouter från Slovenien på besök hos oss i Olofström Första konsert blir på lördag kl i Olofströms kyrka, samarbete med Olofströms kommun och kyrkoherde Anders Blixt. Andra konsert blir kl i Jämshögs Medborgarhus. Det kommer 37 personer från Šempas i Slovenien. De kommer med flyg till Stockholm och sedan hyr de buss. De kommer till Olofström på fredag eftermiddag och reser igen på söndag eftermiddag. Vi önskar att det kommer så många som möjligt på konsert och fest i Medborgarhuset, så att våra gäster känner sig välkomna i Olofström. Vi bjuder på kulturell upplevelse. Ha det så bra! Välkomna! Ciril M. Stopar, redaktör ANMÄLAN PlusGirot: Välkomna till konsert och oktoberfest STYRELSEN Anmäl dig till oktoberfesten, så att vi vet hur mycket mat ska vi beställa. Det blir som vanligt rabatterad entré. Anmäl dig i god tid till Ciril: , eller Dusanka: Hjärtliga hälsningar och välkomna. Styrelsen Kulturföreningen SLOVENIJA 18

19 Kulturföreningen SLOVENIJA Inbjudan till samt för dansmusiken svarar i Jämshögs Medborgarhus lördag den 23. oktober 2010 Konsert börjar kl FÖR MAT OCH DRYCK, SAMT LOTTERI ÄR ORDNAT. 9

20 Medlemsbladet på internet och Sloveniens ambassad, Stockholm Bistrica ån, foto: Ciril M. Stopar 2010 HÖSTEN oktober, kl : Konsert i Olofströms kyrka med kören MePZ Lipa från Slovenien. 23. oktober, kl : Konsert i Jämshögs Medborgarhus, uppträder kören MePZ Lipa från Šempas i Slovenien Oktoberfest med orkester Ensemble Korošec från Slovenien. 20. november, konferens i Slov. RF 18. december. Tomten kommer till Olofström, föreningslokal och julfest. Målarsektionen kurs: januari-juni och augusti december, 3 söndagar-lördagar/månad Föreningslokalen, öppet tider: Föreningslokaler ska vara öppna när målarkursen pågår. Söndagar från kl MEDLEMSAVGIFT- år 2010 Avgiften är: Tills nu betalda 245 medlemmar kr för familj och för dem som betalar för sina barnbarn. Därför, snälla, skriv namn och efternamn och födelsedatum eller personnummer på barnbarnet eller ring till Ciril kr för singlar, de som inte har barnbarn eller familj. Du kan betala medlemsavgift genom PlusGirot eller till föreningens Sparbankens konto: PLUSGIROT: eller med överföring till Sparbanken 1826 Bankkonto: Slovenska RF slovenska.riksforbundet@telia.com Telefon: , , tel , Styrmansgatan 4, STOCKHOLM Om du kommer till Olofströmbehöver du övernattning? Medlem Miran Rampre, ägare för Holje bungalow i Olofström, Liljenborg i Jämshög och Nebbeboda lägenhet har specialpris för medlemmar och gäster till Slov. föreningen. Ring och boka eller fråga efter pris. Miran Rampre: holje.bungalow@oktv.se Flyg till Slovenien Hemsida: SKANDINAVIJA INFORMATION: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, Helsingborg tel.: fax: mobil: a.cvitan@adria-airways.se Adria Airways i Kastrup, Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien, tel.: & fax: mobil: info@adria-airways.dk Arbetstid: 2 timmar innan flygets avgång COPENHAGEN, tidtabell: söndag kl från Ljubljana, kl från Copenhagen. 20

21 Torsdag och lördag kl från Ljubljana kl från Copenhagen. STOCKHOLM, tidtabell: onsdagar och söndagar kl från Ljubljana och kl från Stockholm, Tisdagar, torsdagar och fredagar kl från Ljubljana och kl från Stockholm. Flygbiljetter till Ljubljana från Stockholm får du också beställa från: FRANK BUSS tfn: , fredagar till Ljubljana kl (fjärrbuss, Swebus i Malmö) http: ******************************************************** är också din information om Slovenien. Info om Slovenien: Republiken Slovenien ligger i hjärtat av Europa, där Alperna möta pannoniska slätterna och Medelhavet möter den mystiska Karst. I norr gränsar till Österrike, Ungern i öster, Kroatien i söder och Italien i väster. Republiken Slovenien Fullständigt namn: Republiken Slovenien (Republika Slovenija) Statligt system: Demokratisk parlamentarisk republik, sedan 1991, medlem av EU den 1 maj 2004 Huvudstad: Ljubljana Officiellt språk: slovenska, i vissa nationellt blandade områden även italienska och ungerska Nationell Flagga: tre lika stora horisontella ränder i vitt, blått och rött med Sloveniens vapensköld på vänster övre sida Vapensköld: Tre sexuddiga gula stjärnor är symboler för grevarna av Celje med Triglav som en symbol för Slovenien och underliggande två vågiga linjer symboliserar slovenska floder och hav Nationalsång: den sjunde strofen av France Prešeren dikt Zdravljica (en Toast); melodi av Stanko Premrl Valuta: Euro Internet TLD:. Si Telefon sifferkod: 386 Geografi Yta: km ² Tidszon: GMT / UTC +1 Längd på gränserna: km, till Österrike: 318 km; med Kroatien: 670 km; med Ungern: 102 km; till Italien: 280 km Kustens längd: 46,6 km Landskap: Sloveniens territorium är indelat i fyra grundläggande typer av landskap, alpina i norr, Medelhavet i sydväst, Dinariska i söder och pannoniska i öster. Klimat: Continental i centrala Slovenien, alpint i nordväst och Submediterran längs kusten och dess omland. Medeltemperatur: januari -2 C, juli 21 C Högsta berg: Triglav, m Längsta flod: Sava, 221 km Största sjö: Cerknica sjön (intermittent) 26 km ² Högsta vattenfall: Čedca, 130 m Längsta och djupaste turistiska Karst grotta: Postojnska JAMA, 19,5 km Stor skyddad naturpark: Triglav nationalpark, hektar Befolkning Befolkning: (31 december 2008) Befolkningstäthet: 99,1 inv. per km ² Nationaliteter (2002 census): Slovenska ; Ungerska 6.243, italienska, andra Religion: Romersk-katolska 57,8%, muslimer 2,4%, ortodoxa 2,3%, andra kristna 0,9%, utomstående 3,5%, övriga eller ospecificerade 23%, ingen 10,1%. Största städerna: Ljubljana ( ), Maribor ( ), Celje (38.400), Kranj (39.400) Handel: Slovenien ligger i en korsning av naturliga handelsvägar, Slovenien är ibland också kallad den roterande dörren till Europa. Det har varit ett vägskäl, en stor port, sedan romarna marscherade runt denna region. Under det senaste decenniet och ett halvt, har Slovenien rest sig från anonymitet till en topp land bland EU: s medlemsstater. Det är stolta över sin rika industriella historia, traditionella öppenhet mot omvärlden, en rationell ekonomisk politik och avundsvärd ekonomisk utveckling. Som medlem av Europeiska unionen, har nu Slovenien handelsförbindelser främst med Västeuropa. Det är känt som en liten, men pålitlig partner, med ett rationellt sätt att göra saker, och en välutbildad arbetskraft. Dessutom slovenerna är mycket stolta över att vara kända som ett mycket hårt arbetande folk. 21

22 Berättelsen om Veronika Deseniska Berättelsen om Veronika Deseniška utspelar sig på 1420-talet i Kočevskaregionen. Friderik byggde ett slott på en mäktig klippa, som fick namn efter honom. Slottets marker måste undersåtarna från byarna bruka och även regelbundet underhålla vägen upp till Fridrihštajn. Friderik förälskade sig i Veronika och gifte sig med henne bara tre år efter sin frus död, vilket väckte misstankar om att han hade mördat sin fru för att få sitt hjärtas kärlek. Frideriks far, greve Herman II Celjski, var emot giftermålet. Han trodde att Veronika hade förhäxat sonen, och sände en stor här soldater mot Fridrihštajn, som skulle skilja de älskande åt. Sin son tog han till fånga, men Veronika fick de leta efter en längre tid innan de till slut fann henne. Herman drev en häxprocess mot Veronika, men hon friades på grund av brist på bevis. Då tog Herman saken i egna händer och lät dränka henne. Barbara av Celje ( ) var drottning av Ungern och senare också över Böhmen, Tyskland, Italien och slutligen kejsarinna av Heliga romerska riket samt är den hittills mest framstående slovenskan i historien. Hon gifte sig med Sigismund av Luxemburg, efter att hennes far Herman II av Celje hade räddat Sigismunds liv. Hon talade slovenska, tyska och latin och var en intelligent och sofistikerad adelsdam. Senare lärde hon sig även andra språk. Hon ägnade sig också åt astrologi och alkemi. Hon ägnade sig åt alkemi särskilt mycket efter sin mans död då hon vistades på tjeckiska kungliga slottet och senare i Melnik, där hon också gjorde experiment och fick besök av många framstående alkemister. Enligt F. J. Schütz efterforskningar så var hon inte bara en av de tidigaste utan också en av de systematiskt verksamma medeltida alkemisterna, som inte ägnade sig främst åt att försöka framställa guld, utan såg det som en naturvetenskaplig disciplin. Hon lyckades också bromsa upp den tyska feodala spridningen mot öst under ett helt sekel. Hon och hennes kusin Anna, drottningen av Polen, hade inflytande på utgången av slaget vid Tannenberg Barbara var fientligt inställd till Habsburg - först 1527 lyckades de vinna den ungerska kronan. Hon spelade alltså en avgörande roll i Europas öde. Hon ligger begravd i St. Vitus katedral i Prag. En annan Herman, Herman av Carinthia (ca ca 1154) är den förste kände slovenske vetenskapsmannen. Han var matematiker, astronom, astrolog, naturfilosof, författare samt översättare av Koranen och astrologiska skrifter. Han var även den viktigaste översättaren av arabiska astronomiska skrifter under talet - hans översättningar hade ett särskilt stort inflytande på det medeltida Europas astronomi - och han introducerade också samtidigt den arabiska kulturen i Europa. Hans filosofiska avhandling, De essentiis, som skrevs 1143 gavs åter ut i Tyskland Herman lade till "från Carinthia" till sitt namn för att beskriva sin härkomst (Stora Karantanien). Kroaterna har lagt till honom på sin lista över viktiga kroater, då han troligen föddes i ett område i centrala Istrien, som idag tillhör Kroatien, men som på den tiden och även långt senare tillhörde det slovenska språkområdet och det kroatiska ännu inte räckte så långt. Från IT 22

23 Skupna slika organizatorjev zvečer / Viktor Semprimožnik s harmoniko Graciella in Silvana pečeta čevapčiče / Janko in Janez pa pečeta meso, ostali pa komentirajo Kosilo smo zaradi prihajajočega dežja postregli kar v šotoru, pečenje na žaru je bilo odlično Sonce je posijalo in vneti balinarji so se napotili ven na zelenico 23

24 Otvoritev velike slikarske razstave v Olofströmu; Tina Belec, Silvana Stopar, Dušanka Kelečinji, Nada Žigon Svečanost je olepšal Viktor Semprimožnik s harmoniko Prvi obiskovalci so začeli prihajati na razstavo Skupna slika na slikarski razstavi- Metalldagen / Slovensko razstavo je obiskal gospod Zvone Podvinski 24