Leto: oktober 2012 ISSN Št. 76 År: oktober 2012 Nr. 76 SLOVENSKI GLAS. Slovensk Röst

Transkript

1 Leto: oktober 2012 ISSN Št. 76 År: oktober 2012 Nr. 76 SLOVENSKI GLAS Slovensk Röst KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN S L O V E N I J A O l o f s t r ö m ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN: FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: B L E K I N G E, Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland Barnakälla 2012 Organizatorji pripravljajo kosilo za srečanje in piknik v prelepi Barnakälli pri Bromölli Izdaja in odgovarja: UO Kulturnega društva SLOVENIJA O l o f s t r ö m, Š v e d s k a Urednik: Ciril M. Stopar Utges av: Kulturföreningen SLOVENIJA O l o f s t r ö m, S v e r i g e Redaktör: Ciril M. Stopar

2 Oktoberfest koncert Kulturno društvo SLOVENIJA vas vabi na oktoberfest koncert in Vinsko trgatev 2012 moškega pevskega zbora bo v Folkets hus v Olofströmu, v soboto 27. oktobra, začetek prireditve bo ob uri. V goste nam pride tudi pevski zbor Planika iz Malmöja, ki bo tudi nastopil na koncertu. Po koncertu bomo skupno z našimi gosti praznovali: Igral bo poznani ansambel iz Slovenije ZA JEDAČO, PIJAČO, LOTERIJO IN DOBRO GLASBO TER VESELO RAZPOLOŽENJE BO POSKRBLJENO Prijavite se Cirilu: Ne pozabite na loterijo! 2

3 Olofströmski Slovenski glas Izhaja s finančno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrovitelj društva: občina Medvode Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore Leto 17 OLOFSTRÖM KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, Olofström, Sweden Telefaks: / Bankgiro: Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: slovenija.olofstrom@telia.com Uvodna beseda Oktober 2012 Naslovna stran: Vseslovenski piknik v Barnakälla foto: Ciril Stopar V TEJ ŠTEVILKI: Uvodna beseda Vabilo na koncert Spoštovani člani in prijatelji Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku UO Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar 30. septembra, po sv. maši, kosilu in kavici v društv. prostorih, s slov. dušnim pastirjem Jesen je prišla nenadoma, dež je padal skoraj vsak dan, nato pa je padla v oktobru že prva slana in nam pomorila skoraj vse še cvetoče rože. No nimamo se kaj jokati, ker taka je pač narava. Vsak letni čas ima svoj čar, saj občudujemo vse vrste barv listja na drevesih, ki nas kar vabi v gozd... KONCERTI V OLOFSTRÖMU Če opažate kaj se dogaja v slovenskem društvu v Olofströmu ste morda opazili da smo zelo aktivni, vsak drugi mesec imamo kakšno večjo prireditev. No in zdaj so prišli na vrsto koncerti z gosti iz Slovenije. Že desetletje vabimo vsako leto na Švedsko pevske ali folklorne skupine iz Slovenije ali zamejstva. V minulem letu smo te koncerte poimenovali v oktoberfest koncerte in tudi k nam povabili pevski zbor Planike iz Malmöja. Tudi letos pridejo in nam bodo zapeli. O gostujočem moškem pevskem zboru Franc Zgonik iz Branika smo v tem glasilu veliko napisali, zato jim sporočamo, da so dobrodošli med nami na Švedskem in upamo da se bodo pri nas počutili kot doma, lepo pozdravljamo tudi našega prijatelja zborovodjo Mirana Rustja, ki se izredno trudi pri svojem delu. Vas pa vabimo, da pridete na koncert, pa čeprav samo za nekaj ur, kajti bog ve če bomo lahko še dolgo organizirali take kulturne prireditve, ker to res ogromno stane, toda če boste zadovoljni nam ni žal denarja in dela. Dobrodošli, prijavite se, pričakujemo vas! Ciril M. Stopar/urednik Plan dela, obvestila, Potovalni kotiček Stran šaljivcev Recepti Gradovi v Sloveniji Kulturne strani Jesensko branje Švedske strani Zgodovina Slovenije v švedskem jeziku Foto arhiv društvenih aktivnosti Dobrodošli na koncert v Olofström UO KD SLOVENIJA 3

4 PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU Libero Markežič in ostali člani na pikniku P L A N DELA oktober, ob uri v cerkvi: Svenska kyrkan v Olofströmu, koncert MoPZ Franc Zgonik iz Branika v Sloveniji. 27. oktober, ob uri v Folkets hus v Olofströmu. Koncert MoPZ Franc Zgonik. Nastop pevskega zbora Planika iz Malmöja. Po koncertu bo Vinska trgatev. Igra Ansambel Karošec iz Slovenije. Miran Rampre, mobil: holje.bungalow@oktv.se Koncert MoPZ Franc Zgonik Koncert bo v: Švedski protestantski cerkvi v Olofströmu. Ob uri V sodelovanju s kulturnim sekretarjem občine Olofström. Pokrovitelj obeh koncertov: URAD VLADE RS za Slovence v zamejstvu in po svetu DOBRODOŠLI! 22. decembra, miklavževanje v društvenih prostorih, Olofström. Likovna sekcija: Od avgusta decembra krožek likovne sekcije 3 sobote v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od ure. Društveni prostori so odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v sobotah od ure naprej. ČLANARINA za leto 2012 Do sedaj je 91 družin plačalo članarino! 220 kr je članarina za družine in za tiste, ki plačajo tudi za svoje vnuke 140 kr pa plačajo posamezniki. BANKGIRO: ali na PlusGiro Svenska kyrkan- cerkev je ob cesti 121. Če vozite iz Pukavika ali Bromölle po cesti 121, je na levo tovarna Volvo, na desno je cerkev. Slovenska katoliška misija Naslov: Parkgatan 14, Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel: mobilni tel: zvone@kristuskonungen.se 4

5 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ŽALOSTNA NOVICA urad.slovenci@gov.si Veleposlaništvo RS v Kopenhagenu pok. Slavko Svetličič V 73 letu starosti je 17. avgusta v Bilesholmu umrl naš član Slavko- Ladislav Svetličič. Uradne ure: od ponedeljka do petka, od ure. Telefon: Faks: vkh@gov.si Dežurni telefon za nujne primere izven uradnih ur: Naslov: Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen Amaliegade 6, 2. Floor, 1256 Copenhagen K, Denmark Veleposlanik: Nj. eksc. g. Bogdan Benko Namestnica: mag. Stanka Tadin, Sekretarka: Darja Slokar Pogrebna maša za pokojnega je bila 29. avgusta v cerkvi v Bjuvu, sv. mašo je vodil slov. dušni pastir Zvone Podvinski. Sožalje izrekamo ženi Matildi, otrokom in vnukom ter sorodnikom iz Slovenije. UO KD SLOVENIJA Olofström Iz Emmabode nas je poklicala Terezija Gselman in se zahvalila za čestitko ob njenem 75-tem rojstnem dnevu. Terezija in Stanko Gselman pozdravljata vse znance in prijatelje, ki se ju še spominjajo. Mi pa se zahvaljujemo za prijazen pogovor. SPLETNA STRAN VELEPOSLANIŠTVA RS V Kopenhagenu Konzularni oddelek Veleposlaništva RS Kopenhagen nudi konzularno zaščito in pomoč državljanom Republike Slovenije in izvaja nekatere konzularne funkcije v korist tujih državljanov. Kaj Veleposlaništvo RS Kopenhagen lahko stori za vas? - Sprejme vlogo za izdajo potne listine RS. - Izda začasni potni list za vrnitev v Republiko Slovenijo. - Posreduje pri pridobitvi denarnih sredstev za 5

6 vrnitev v Republiko Slovenijo. - Pomaga pri urejanju upravnih zadev v Republiki Sloveniji. - Overja prevode, potrdila ter podpise v upravnih postopkih. - Izda potrdilo za uveljavljanje pravic do oprostitve plačila uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost. - Posreduje obvestilo sorodnikom oziroma prijateljem v primeru nesreče ali smrti. - Vzpostavi stik z vami, če so vas priprli ali zaprli, če tako želite, ter z vašim soglasjem obvesti vaše sorodnike oziroma prijatelje o vaši situaciji. - Pomaga vzpostaviti stik z odvetniki, prevajalci, zdravstveno in pogrebno službo. - Pomaga pri urejanju zapuščinskih zadev. - Pomaga pri ureditvi digitalnega potrdila za fizične in poslovne subjekte. Česa veleposlaništvo ne more storiti za vas? - Izposlovati izpustitev iz pripora oziroma zapora. - Plačati varščine, zastopati pred sodiščem ali preiskovati kazniva dejanja. - Preprečiti lokalnim oblastem, da vas po prestani zaporni kazni prisilno deportirajo v Slovenijo. - Priskrbeti boljšo ali hitrejšo obravnavo v bolnici ali zaporu. - Plačati stroške zdravljenja, namestitve, odvetniških ter drugih uslug. - Pomagati vstopiti v državo. - Rezervirati hotelov ali drugih namestitev. - Priskrbeti dela ali potrdila o prijavi prebivanja. BRANIK Branik je manjše naselje, ki leži v Vipavski dolini in spada v Občino Nova Gorica.To je manjši kraj, je 20 km od slovenskoitalijanske meje. Krajevno skupnost poleg Branika sestavljajo še naselja Preserje, Pedrovo, Steske in Spodnja Branica. Branik ima tri stara vaška jedra, ki ležijo v podnožju flišnega gričevja in Krasa. V kraju se nahajajo naslednje znamenitosti: grad Rihemberk, cerkev sv. Urha, spomenik NOB, spomenik pesniku in duhovniku Simonu Gregorčiču ( ), spominska plošča ob 100 obletnici čitalnice ustanovljene leta 1867, spomenik posvečen Alojziju Baronu Widmayerju in drugo. Grad Rihemberk (203 m) spada med najstarejši in največji grad na Primorskem. Z gotskim stolpom iz 15. stoletja in klasicističnim vhodom iz 17. stoletja se uvršča med veličastnejše slovenske gradove. Cerkev sv. Urha je bila v pisnih virih prvič omenjena okoli leta Na istem mestu so novo cerkev ponovno zgradili v drugi polovici 15. stoletja, samostojen zvonik pa je bil zgrajen v letu V cerkvi sv. Urha so zanimive freske in trije baročni marmornati oltarji. Branik je poznan po vinogradništvu in sadjarstvu. Slikoviti vinogradi, zlasti malvazije in merlota, ležijo na prisojnih pobočjih. V Braniku vsako leto organizirajo tradicionalno Braniško kvatrnico. Prireditev je zasnovana na etnološkem in kulturnem dogajanju, kjer lahko okusimo vina braniških vinarjev in tipične vipavske jedi. Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik Branik Predsednik : Anton Benko Kulturno življenje Branika je že več kot pol stoletja tesno povezano s Kulturno prosvetnim društvom Franc Zgonik Branik. V okviru društva delujejo vse ljubiteljske kulturne skupine iz njihove krajevne skupnosti, društvo je tudi nosilec večine kulturnih prireditev v kraju. Delo članov je pomembno in nepogrešljivo pri obnovi in vzdrževanju Doma kulture Branik. Z izdajanjem publikacij in knjig skrbijo za spoznavanje in ohranjanje zgodovine kraja. Kulturno 6

7 prosvetno društvo Franc Zgonik Branik je zgleden naslednik bogate kulturne tradicije kraja, ki ima začetke že pred obdobjem čitalništva. Prva ustanovitev čitalnice leta 1867 je mejnik, ki je kulturo v kraju razširil in utrdil kot pomemben in nepogrešljiv sestavni del življenja vse do današnjih dni. V okviru društva delujejo naslednje sekcije: - Dramska skupina - Plesna skupina Nefes - Vokalna skupina Rihemberk - Moški pevski zbor Franc Zgonik Branik Moški pevski zbor Franc Zgonik, Branik Zbor je začel z delom leta 1960 pod vodstvom Gvida Filipčiča, ki ga je vodil vse do leta 1997, in nadaljeval s pevovodjem Marijem Pavlico. V 46-letni zgodovini so poželi veliko uspehov. Najbolj ponosni so na priznanja, ki so jih v letih od 1970 do 1982 prejeli na tekmovanjih Naša pesem v Mariboru. Bili so pobudniki, soustanovitelji, stalni udeleženci ter večkratni organizatorji dveh revij, Pesem ne pozna meja ter Od Korotana do Jadrana, kjer so se srečevali pobrateni pevski zbori iz raznih krajev Slovenije ter zamejstva. Zbor je dolga leta deloval brez večjih sprememb v sestavi, kar je omogočilo kvaliteto in ubranost petja, a v zadnjih letih na žalost ni bilo dovolj podmladka med pretežno starejšimi pevci. V svoji dolgoletni tradiciji se je udeleževal najrazličnejših nastopov in tekmovanj tako doma kot v tujini. V slovenski kulturni prostor se je vpisal tudi kot soustanovitelj dveh zborovskih revij: "Od Korotana do Jadrana" in "Pesem ne pozna meja". Ti sta pomembno prispevali k ohranjanju vezi z zamejskimi pevskimi zbori. Zbor danes deluje v pomlajeni zasedbi. Že v pomladnih mesecih leta 2006, po zaključku rednega delovanja»starega«mpz Franc Zgonik, se je oblikovala nova skupina pod vodstvom in taktirko Mirana Rustje. Novi MPZ Franc Zgonik sestavljajo mlajši pevci iz Branika in okolice, nekaj je članov prejšnjega sestava, nekaj pa tudi njihovih potomcev, kar kaže na priljubljenost in tradicijo zborovskega petja v Braniku. Pred domačim občinstvom so se prvič predstavili na prireditvi ob stoletnici smrti Simona Gregorčiča, ki je bila novembra 2006 v Domu kulture Branik. Gostovali so že na Madžarkem in Italiji Na nastopih na Švedskem bo zbor vodil Jernej Rustja, sin poznanega zborovodje Mirana Rustje. Jernej piše skladbe in korepetira številne zbore. Trenutno študira kompozicijo na Ljubljanski univerzi. Zborovodja: Miran Rustja Predsednik zbora: Primož Hmeljak Na sliki spodaj: naselje Branik 7

8 Letalo za Slovenijo Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico je dobro naročiti najmanj 2 meseca prej, dvatri tedne pred poletom se vzdigne cena vozovnice tudi čez 100%. Rezervacije in informacije iz Slovenije tel.: ali +386 (0) Ponudba: Ljubljana-Kobenhavn: že od SKANDINAVIJA INFORMACIJE: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, Helsingborg tel.: faks: mobil: a.cvitan@adria-airways.se Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure Avtobusi Adriaticbuss iz Stockholma, Göteborga, Kalmarja, Malmö, v soboto za (Maribor OMV) in Sarajevo: in , FRANK BUSS , http: - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri (fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju). - V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob (peron 28 v Ljubljani). Malo za šalo malo zares Adria Airways na letališču Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo tel.: & faks: mobil: info@adria-airways.dk Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala Janez gre na sprehod, jaz pa sem prišel po kosilo v gozd, ker je kriza, a jesti moraš Novi vozni red velja od 5. oktobra: Iz COPENHAGENA za Ljubljano: v četrtek in soboto: ob 9.50 uri v nedeljo ob uri Iz LJUBLJANE za Copenhagen: V četrtek in soboto: ob 6.55 uri V nedeljo ob uri Za vse informacije se obrnite na: Ante Cvitan. Srečno pot vam želi Adria Airways! / letalo za Zagreb. Urška, kaj pa delaš? Saj ti nisi še nikdar molzla krave! Saj je vseeno, toda mislim kandidirati na naslednjih volitvah, zato se moram pokazati in delati vse mogoče in nemogoče. Ti rečem, da se splača, ker je kriza veš, a politika je edina, ki se splača! 8

9 pri Ilirski Bistrici Pesnica Maksa Samsa, se je rodila 12. oktobra 1904 na Dolnjem Zemonu, na veliki kmetiji, ki je upravljala mlin in žago ob Veliki vodi. Bila je peta izmed desetih otrok. Šolo je obiskovala najprej v Trnovem, nadaljevala v Ljubljani in jo končala v Tolminu. Diplomirala je leta Poučevala je v Harijah pri Ilirski Bistrici, v Rovtah nad Logatcem in na Jezerskem nad Kranjem. Umrla je 18. marca Med prečkanjem Velike vode je nesrečno padla in se utopila. Pravili so, da je gojila ljubezen do Srečka Kosovela, ki pa naj ji ne bi bila uslišana. Vas Dolnji Zemon šteje okoli 500 prebivalcev in leži na jugovzhodu Slovenije. Reka Reka ga deli od Jasena in Vrbova, cesta proti Mejnemu prehodu Jelšane od Male Bukovice, mejimo pa še na Koseze, Gornji Zemon, Ilirsko Bistrico in Dolenje. Cerkev zaznamuje posebnost, ki jo redko srečamo. Obdana s starimi lipami čaka na zvonik, ki bi ga morala dobiti, po pripovedovanju nekaterih vaščanov, že od graščaka v zameno za nekaj zemlje, s katero si je hotel omenjeni mož povezati dve svoji parceli. Nekdo se s tem predlogom ni strinjal in zamisel je padla v vodo. Gradič Zemon (Semenhif, Seml), je precej predelan, v njem so danes stanovanja. Arhitekturnih značilnosti 17. stoletja ni več moč spoznati. Stavba ima stolpič in je oblike L. Lastniki so bili plemiči Marastoniji, za njimi je leta 1740 omenjen baron Jakob Oberburg, z ženitvijo so ga leta 1804 pridobili grofje Scriboni-Rossi in bili njegovi lastniki do konca druge svetovne vojne, ko jim ga je tedanja Jugoslavija odplačala. Sedaj je v lasti občine Ilirska Bistrica. Dvorana je del grajskega poslopja. Stavba je bila najprej hlev, v katerem je imela grajska gospoda svoje konje. Po vojni so jo preuredili v prostor kjer so organizirali plese, na katerih so igrali mnogi znani slovenski glasbeniki, igre, ki so jih igrali in režirali vaščani, združeni v kulturno društvo Grad, ali pa so gostovali igralske skupine iz drugih krajev, prireditve za dan žena in Dedka Mraza, Velikonočno razstavo in še veliko drugega. Pred kakim letom je bilo spet registrirano kulturno društvo Grad. Spomenik v čast žrtvam fašizma in padlim v narodnoosvobodilni borbi leta , stoji na sredi vasi. V vasi je nekaj studencev, ki so včasih služili napajanju živine. Nekateri so bolje, drugi slabše ohranjeni. PROCESIJA: Procesija ima v naši vasi posebno mesto na spisku dogodkov. Vaščani vsako leto v maju pripravijo vse potrebno za izvedbo svečane maše in procesijo skozi vas. Čeprav naj bi bil ta mesec najlepši in dogodek na katerem se zberejo ljudje od blizu in daleč eden najpomembnejših za kraj, se vzrok za procesijo skriva nekje drugje. Pred 60 leti, ko so v okoliških vaseh divjali nemiri, preganjanja, zažiganja in bombardiranja, je Dolnji Zemon doletela ista usoda. Prosili so Marijo naj jim pomaga. V zahvalo, ker jih je uslišala, se jo od takrat naprej časti, tako da se njen kip nosi v sprevodu skozi vas. Šest fantov, šest deklet, ter dečki in deklice, ki so prejeli zakrament Svetega obhajila se zberejo pred cerkvijo Sv. Mihaela, kjer ima duhovnik v prisotnosti vseh zbranih mašo. Nadaljuje pa se s procesijo skozi lepo praznično pripravljeno vas. Na posebnih nosilih, okrašenih s šmarnicami in bršljanom, nesejo fantje Marijin kip pred sprevodom Dekleta s križci povezanimi z bršljanom hodijo poleg. Nosijo bele obleke z modrim pasom, ki so bile sešite prav za ta namen. Vsi vaščani na okna postavijo kipe in slike Marije Pomočnice ter šopke rož. Na ta dan se pripravi praznično kosilo, saj vaščani doživljamo to nedeljo kot prvi SHODvaški praznik. Ta dogodek, ki mu je posvečen en dan v mesecu maju in en dan v letu, je ponos vasi Dolnji Zemon. Veseli jih, da je postal del njihove tradicije, ki se prenaša iz leta v leto. 9

10 premažemo z jajcem in pečemo v pečici cca 20 minut pri temperaturi 200 ºC. Pasulj s suhim mesom in zeljna solata Slovenska imena mesecev po pratiki Oktober je Vinotok, November je Listopad,december je Gruden. Fižolova mineštra SESTAVINE (za 4 osebe) 100 g belega fižola, 3 žlice olivnega olja, 2 kosa srednje velike čebule, 2 stroka česna, 4 rezine prekajene slanine, 4 kosi paradižnika narezanega na kockice (brez olupkov in semen), 2 jedilne žlice sesekljanega peteršilja, timijan, bazilika, 2 kosa korenja, 1 kos krompirja, 1 por, 1 vejica stebelne zelene, 1/2 glave zelja, 50 g testenine (polži, školjke ali svedri), 40 g naribanega parmezan sira. Priprava: Fižol skuhamo v vodi, preden je kuhan, ga solimo. Korenček, krompir in zeleno narežemo na fine kockice, por pa na kolobarje. Kuhan fižol dobro odcedimo. V kozici segrejemo olje, dodamo drobno nasekljano čebulo, zdrobljena stroka česna in tanko narezane rezine prekajene slanine. Pražimo 2 minuti, dodamo 1,5 l vode, kuhan fižol, korenček, krompir, zeleno, por in kitajsko zelje narezano na manjše kose. Vse skupaj počasi kuhamo približno 20 minut, nato dodamo testenine in paradižnik. Juho kuhamo nadaljnjih 10 minut, solimo, popramo in dodamo zelišča. Pred postrežbo potresemo s parmezanom in začinimo po želji. Piščančje prsi z gobovim nadevom v testu SESTAVINE: (50 minut. Za 4 osebe) 500 g piščančjih prsi, 100 g piščančje drobovine, 100 g mešanih gob, (šampinjoni, jurčki, lisičke), 1 kos čebule, 1 šopek svežega peteršilja, sol, poper, sok limone, 500 g listnatega testa, 1 jajce. Priprava: Gobe prepražimo na sesekljani čebuli. Meso potolčemo, pri tem si pomagamo s pvc folijo, začinimo s soljo in poprom ter napolnimo z nadevom iz drobno sesekljane piščančje drobovine in gob. Potresemo s sesekljanim peteršiljem. Oblikujemo 4 ruladice, jih zavijemo v razvaljano listnato testo (debeline 3-4 mm), SESTAVINE: (2 ure, za 6 oseb) 700 g fižola, 3 kosi rdeče čebule, 3 stroke česna, 700 g suhega mesa, svinska mast, olupljen pasiran paradižnik, črni poper v zrnu, lovor, rdeča mleta paprika, 1 glava svežega zelja. Priprava: Fižol čez noč namočimo, zjutraj vodo odcedimo in natočimo novo. V sveži vodi ga kuhamo približno uro in pol. Medtem pripravimo poper v zrnu, narežemo čebulo in česen. V posodo nalijemo vodo in dodamo suho meso, postavimo na ogenj in kuhamo pol ure. Med kuhanjem večkrat odlijemo vodo. Ko je fižol kuhan, ga precedimo. Medtem narežemo zelje za solato. Prežganje: v ponev damo mast, pol glave čebule in strok sesekljanega česna. Med praženjem solimo, da čebula spusti malo svojega soka. Malo podušimo. Dodamo rdečo papriko v prahu in pasirani paradižnik, nekaj minut kasneje pa fižol in vodo, ki je ostala od mesa. Kuhamo še 15 minut. Postrežemo s solato iz svežega zelja, ki jo zabelimo z bučnim oljem in balzamičnim kisom. Pita z gozdnimi sadeži SESTAVINE: 250 g pšenične moke, 120 g masla, 120 g skute, 120 g sladkorja, 1 jajce, 1/2 zavojčka pecilnega praška (bakpulver), 80 g marelične marmelade, 1liter navadnega jogurta, 500 g sezonskih sadežev- (gozdne jagode, maline, ribez ), 35 g nesladkane želatine v prahu (gelatin pulver). Priprava: Moko, maslo, skuto, 60 g sladkorja, jajce in pecilni prašek zgnetemo v gladko testo. Testo pustimo počivati 30 minut, potem ga razvaljamo in položimo v pomaščen pekač, tako da imamo 3 cm visok rob. Testo na dnu košarice večkrat prebodemo z vilicami in ga prekrijemo s papirjem za peko. Obtežimo z bobom ali suhim fižolom. Pečemo 10 minut pri 180 C, odstranimo obtežitev in papir ter pečemo še nadaljnjih 10 minut. Tortno košarico na notranji strani premažemo z vrelo marelično marmelado in ohladimo. Ročno premešamo jogurt, 100 g sladkorja, stopljeno želatino in oprane poletne gozdne sadeže. S to jogurtovo mešanico prekrijemo ohlajeno tortno košarico. Torto ohladimo, jo okrasimo s svežimi poletnimi gozdnimi sadeži in listi melise. 10 Dober tek!

11 Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc... Alpski kotiček smešnic in vicev Najboljši vici so prav prostaški, toda najokusnejši pršuti so pa kraški, Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha KO GREŠ V PENZIJO... Srečata še dva penzionista. "O, kako si kaj, še seksaš kaj?" "Eh, hvala bogu sem že ven iz ta hujšega." PENZIJA PRED VRATI Pozdravljen Janez, a greš kmalu v penzijo? Janurja, če bog da, komaj čakam, da bom doma in cele dneve ribaril, delal okoli hiše in delal vse kar mi je všeč. A ne boš kosilo ženi kuhal? Ni potrebno, ker en teden dela popoldne, drugi teden pa bo vse v zmrzovalniku, samo ven vzamem in. Ja pa boš res užival v penziji! VSAJ DELO IMA Srečata se dva sociologa, ki sta lansko leto diplomirala.»kako si, si že našel kakšno službo?ja, delam v mešanem podjetju.katerem? Kaj pa delaš?pri nekem privatniku zidarju mešam malto.«poroka ALI KATASTROFA Zakaj trobijo z avti, ko se nekdo ženi?? Zato, ker se vsaka naravna katastrofa oznanja s sirenami... GOSTILNO JE ODPRL Dva znanca:»kako je kaj?dobro, odprl sem gostilno.res? Kje pa? A ni zdaj kriza?»v naši vasi poleg cerkve.in kako gre?super, nedelje so nore. Ime sem ji namreč dal: 'Pridite v miru'čudno ime... zakaj pa?po maši župnik vedno reče: 'Pojdite v miru' OPICA ALI MAJMUN Sin vpraša očeta: Oči kakšni so ti majmuni?" Oče: "Malo manjši od mene so." Sin: "Ma kaj res ni večjega majmuna od tebe?" ŽUPNIKOV NASVET Župnik vidi pijanega Janeza. Posvari ga: "Janez, a veste, da je alkohol človekov največji sovražnik." Janez: "Saj v Svetem pismu piše, da moramo ljubiti svoje sovražnike in jaz to delam." GORENJCI PA TAKI Po petih letih se je Gorenjc vračal v domovino. Na letališču je brez uspeha iskal svoja brata, ki naj bi ga pričakala. Končno je dvojica bradatih mož pristopila k njemu: - Ali naju res ne poznaš? - Kaj? Vidva sta? Zakaj imata pa tako dolgi bradi? - Ko si odhajal od doma si vzel britvico s seboj! TRIJE SLOVENCI.. Trije Slovenci se zmenijo, da bodo imeli piknik. Primorec obljubi, da bo prinesel pršut. Dolenjec obljubi, da bo prinesel cviček. Gorenjec pa obljubi, da bo pripeljal nekaj svojih prijateljev VRSTA V NEBESIH V nebesih so se moški morali postaviti v dve vrsti. V prvi so bili vsi tisti, ki so vse življenje ubogali svoje žene, v drugi vrsti pa možje, katerih beseda je bila v hiši glavna. Vendar je bil v tej vrsti samo Cirilček. Sveti Peter pristopi in ga vpraša: Kako pa je tebi uspelo priti v to vrsto? Me je žena poslala! 111

12 grad last zagrebškega kapitelja. Leta 1792 ga je kupil premožni ljubljanski krčmar Jožef Savinšek, vendar so ga njegovi poplemeniteni nasledniki leta 1899 prodali. Metliški grad V mirnem mestu v osrčju Bele krajine, obdanem z vinorodnimi griči, stoji Metliški grad. V svoji današnji podobi se nam kaže kot široko zleknjena enonadstropna stavba, pozidana na peterokotni talni ploskvi. Vanjo vstopimo skozi vežo v dvonadstropnem vhodnem stolpiču, ki drži na prostrano arkadirano notranje dvorišče. Grajska stavba, ki je imela sprva še povsem srednjeveški trdnjavski značaj, je zlasti po obnovitvenih delih, ki so sledila požarom v letih 1705 in 1790, dobila podobo udobne rezidence - o njeni nekdanji vlogi pričata le še stara obrambna stolpa na njenem začelju vrh skalnega pomola nad potokom Obrhom. Nihče ne ve, koliko napadom turških krdel sta v svoji preteklosti morala kljubovati. Metliški grad je bil prvič omenjen leta 1456, verjetno pa je v svoji zasnovi precej starejši. Skupaj z mestom je predvsem v 15. in 16. stoletju igral pomembno vlogo v obrambi Kranjske pred krvavimi turškimi vpadi. Grad, ki je brez večje škode preživel drugo svetovno vojno, v starejši preteklosti ni imel take sreče. Po požarih v letih 1705 ter 1790 so ga obnavljali in grajska stavba, ki na Valvasorjevem bakrorezu deluje še povsem trdnjavsko, je dobila značaj udobne mestne rezidence. Prvi lastniki gradu niso znani. Med turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju, ko je bil grad v lasti grofov Alapov je imel grad ključno vlogo pri obrambi pred Turki. V 16. stoletju je bil še v lasti grofov Alapov, nato so ga kupili Frankopani in za njimi je postal V gradu seveda ne manjkata poročna soba in grajska klet. Grajska klet skriva vinogradniško zbirko. Metliški grad je še danes trdno vpet v dogajanje v mestu. V poletnih mesecih se tu vrstijo kulturni dogodki pod skupnim naslovom Pridi zvečer na grad, Ganglovo razstavišče pa je eno od prizorišč dogajanja ob Vinski vigredi. V metliškem gradu domuje zbirka Belokranjskega muzeja in v bližini zbirka Slovenskega gasilskega muzeja Dr. Branka Božiča. Ob grajskem obzidju je posajen cepič najstarejše trte iz mariborskega Lenta-modre kavčine. Kasneje se je zamenjalo še nekaj lastnikov in uporabnikov, leta 1951 pa je v njem začel delovati Belokranjski muzej. 12

13 ROKOVNJAČI ROMAN Josip Jurčič ( ) in Janko Kersnik ( ) Kaj so bili rokovnjači? A so to bili razbojniki? Kaj in kako se je to dogajalo boste spoznali sami, če boste prebirali naš Slovenski glas.»le vprašajte ga sami, zunaj je sam,«odgovori Pavlek.»Reci mu noter,«veli stric Blaž.»Jaz mu že ne bom velel!«reče fant in odide. A zunaj poišče hlapca in mu pove, kaj stric želi, ter pristavi:»reci mu ti, če hočeš.«hlapec Nandetu izroči, da bi rad stric Blaž ž njim govoril, a ne more s peči, ker ga glava preveč boli in peče. Z jezo je pa videl Pavlek, ki je imel strica Blaža prav rad, čeravno mu je le grobo odgovarjal, da Nande,»Štajerec«, kakor je bodočega neljubljenega svaka imenoval, ni prav nič hitel v izbo, temveč še dolgo prazno besedičenje imel s sestro in z materjo, ki je bila medtem že raznega zdravilnega zelenja natrgala in Blažu pod obvezo okoli glave naložila, to se ve, ne brez naukov za prihodnost in ukorov za preteklost, kateri so pa vsi skupaj padali na kamnita tla nepoboljšljivosti strica Blaža. Ko pride Nande k Blažu v izbo, gleda ga ta najprej s čudom, kakor da ga prej ne bi bil še dobro ogledal.»kaj je?«vpraša Nande in nehoté se mu čelo v gube zbere.»ti si me iz Kamnika od Vlagarja domov spravil?drugače bi bili v kolovoznih mlakah na potu obležali, stric, tako ste se bili napili. Kogar sva srečala, kogar ste videli, nikogar niste poznali.glej no, glej! Ino... kaj sem rekel?... Reci, kaj si ti spregovoril, ko si tačas v hišo stopil, kadar so bili oni rokovnjači mene pobili, bes jih dregni! Kaj si tačas spregovoril? Tako nekaj čudnega, da so se te vsi ustrašili, to se mi nekoliko še zdi kakor v sanjah, potlej pa nič več ne vem. Kakor da bi se mi sanjalo, brodi mi po glavi. Reci mi no tisto čudno besedo, ali je bila sama ali dve besedi?«nande je bil ravno od strica proč obrnjen, drugače bi bil ta videl, da je na njegovo vprašanje kar prebledel. A takoj je z glavo stresel in rekel:»kakšno besedo! Jaz nisem nič videl, kdaj in kako so vas potolkli. To se vam je vse v pijanosti nasnovalo, da sem kaj govoril. Saj sem rekel, da niste nikogar poznali in da ste vse narobe videli. Mene ni bilo več v krčmo nazaj, ko sem vas bil pustil. Dobil sem vas pred Vlagarjevo hišo ob zid naslonjenega in od tam sem vas domov spravil. Notri v izbi vas je bil udaril tisti mož, ki ste mu rekli Rajtguzen ali kako.ne baš! Rajtguzen ti presneti Tonček ti, včasi sva bila vinska brata na semnjéh in povsod, kjer sva se sešla! ta Rajtguzen je začel, to je res, ali oni grdi rokovnjači od peči so potlej name padli in te si ti zadržal, zdi se mi, da mi niso še bolj nametali, nisi li ti?jaz ne, to se vam je mešalo, ker ste preveč pili,«odgovori Nande in, korakajoč v drugi konec izbe, jezno zobé stisne, kakor sam s seboj nezadovoljen, da je enkrat tako nepreviden bil.»da se mi je mešalo?«vpraša Blaž polglasno.»gotovo tudi ne veste, da ste tistega starega dedca pri peči, ki ste mu rekli rokovnjač, skoro do mrtvega pobili?«vpraša Nande skrivnostno.»tistega kosmatega? Tomaža? Ali sem ga! Res?«vpraša Blaž z velikim veseljem, kakor da bi šlo za dobro delo, ki bogu in ljudem prija.»zato je najbolj pametno,«reče Nande,»če molčite o tem dnevu popolnoma. Nikomur nič ne govorite, veste, nikomur. Če gosposka zve kaj o tem, zapró vas. Zdaj so Francozi v deželi, ti ostro gospodujejo, saj ste slišali. Pri Vlagarju doli sem že jaz skrbel, da ne izdado, kdo ga je udaril.samo če sem ga res. Ali sem ga dobro česnil? In kako je to, vraga, pa se nič ne domišljam, da 13

14 bi ga bil udaril. Glej, šenta, menda se mi je vendar res močno mešalo, ker tudi tega ne vem, a take reči vem, ki niso res. Torej ti nisi prišel in ti nisi ubranil me, ko so rokovnjači z noži name šli... čakaj no... kako si jim rekel?to vse se vam je mešalo. Zatorej vam pa svetujem, stric, molčite kar o vsem, da sodnik ne zve in da vas ne zapró.zapró? Beži, beži! Mar jim je za to, če kdo kakega rokovnjača kavsne. Francozje so res hudi, ali mene bi pa tudi živega ne zapirali, to ti povem. Če sam Bonapart Napolijon pome pride, ne spravi me s seboj, da ti rečem. Po sámosti sem se že z marsikaterim junakom premetaval, nobeden me sam ni še užugal, pa bi me tudi francoski Bonapart ne, sam že ne, da ti rečem. Za to se ni treba nič bati zame. Samo če sem res onega kosmatega cigana potolkel. Ali ga sem ali ga nisem? Bog mi pomagaj in sv. zgubljeni sin, da bi ga le res bil!«ta misel je za nekaj časa Blaža tako obradovala, da je svojih bolečin in vsega drugega pozabil. Sicer mu je pa dogodek v kamniški krčmi vedno po glavi rojil, tisti dan in drugi dan.»ali sem bil res tako zmešan, da se mi je vse ono le sanjalo ali v glavi zverižilo, pa ne bi resnično bilo?«to vprašanje mu je vedno vstajalo. Od kraja je že verjel. Ali nazadnje pak je stric Blaž, ko je bil sam, usta na šir odprl, oči raztegnil in za hip prav neestetično jezik na svet pomolil in rekel:»ko bi se pa meni ne bilo mešalo! Ko bi bil ta Nande... I, i, i! Saj vendar nihče ne ve, kdo je in od kod, ta Nande!«Stric Blaž je bil veliko misel našel, strašno misel, táko, da se je ni upal nikomur v hiši povedati. Sklenil je pa paziti in iskati. In skoro, ko je bil v kakih štirinajstih dneh ozdravel in spet med ljudi prišel, mu je bila prilika nekaj sumljivega opaziti. Sedmo poglavje V Radomljah na severnem koncu vasi je bila samo še v eni majhni hiši luč, povsod po drugih hišah je bila črna tema okna zagrnila. V tej mali hiši je imel stari čevljar Bojec na podolgastem stolu razprostrto svoje orodje in je krpal čevlje Blažu Mozolu, ki je premogel samo ene za petek in svetek. Mozol bi bil torej moral jutri v nedeljo brez maše biti, ko bi se Bojec, ki je včasi šival, včasi po svetu potepal se, ne bil dal preprositi, da jih zdaj, čeprav je bilo že pozno v noč, popravi, kolikor se je stara razvalina kvedrskega čevlja ravno popraviti dala. Bojec je čevlje popravljal in še svojega vasovalca Blaža je zabaval, pripovedujé mu na njega prošnjo pripoved o treh bratih, katerih je veljal eden za neumnega. Med tem pripovedovanjem pa zasliši Bojec, kakor da bi kdo dreto vlekel, in, ko se ozre, vidi, da je Blaž na klopi zaspal, kakor je bila tudi mačka na peči, edina sostanovalka Bojčeva, že zaspala.»vse spi, le človek delaj še v noč!«srdi se stari, suhokostni mali mož in jezno z ročajem kladiva drgne po obšivu, kajti dodelal je bil glavno reč, drugo pak je ukrenil pustiti za drugič ali za vselej. V tem hipu nekdo na okno potrka. Čevljarček se prestraši, da se zgane na stolu. Še enkrat potrka ob svinec na šipi, močno. Bojec vstane in gre okno odpirat. Tema je bilo zunaj kakor v rogu, nikogar ne bi bil mogel videti.»odpri vrata in pusti me v hišo!«ukazuje nekdo zunaj.»kajpak! Komu? Kdo je?«vpraša Bojec pa malo stran stopi pri odprtem oknu, da ga ne bi mogel oni zunaj iz teme zadeti, ako je hudoben človek.»bojec, odpri ali ven pridi!«bojcu se zdaj glas znan zdi, ali vendar se ne domisli, kdo bi bil. Zato še enkrat vpraša:»kdo si pa?«namesto odgovora pomoli se bela moška roka z razprtimi vsemi petimi prsti, s hrbtno stranjo 14

15 naprej; na mezincu je bil velik srebrn prstan, ki je imel vkovano debelo, primerno težko jekleno gumbo. Bil je to tako zvani tepežni prstan, kakor so ga Gorenjci v starih časih z Nemškega dobivali. S takim prstanom na mezincu bila je težka kmetska pest oborožena za smrten udarec. Bojec je poznal znamenje z roko in prstan na tej roki in silno se je prestrašil.»precej, precej, precej!«mrmral je naglo skozi okno, boječe ozrl se po spečem Blažu, da li ni ta ničesar videl ali čul, ter, ko je Blaž v poltemi mirno ležal kakor prej, ugasne Bojec luč in po prstih leze iz izbe in v temo h kličočemu pred okno. Komaj je zunaj bil, ko plane Blaž na noge in pristopi k oknu, da bi slišal, kdo je in kaj imata čevljar in on. Prejšnje klicanje na oknu ga je bilo zbudilo in videl je tudi čudno znamenje z roko skozi okno, ki je bilo Bojca tako preplašilo.»je li kdo pri tebi?«vpraša nekdo zunaj.»mozolov Blaž. Čevlje sem mu šival; a zdaj spi kot polh,«odgovori Bojec ponižno in potiho.»kdo, Blaž? Povsod vrag nosi tega pijanca,«reče tujec. In Blažu se zdi ta glas dobro znan! Vleče na ušesa, da bi še kaj ujel, ali zastonj. Le še kako posamezno besedo čuje, a kaj Nande njega je namreč spoznal Bojcu zabičuje, ni mogel razločiti. Nazadnje sliši vendar, da vpraša čevljar:»jutri ob tem času?ob tej uri ali malo kasneje ga pripelješ,«reče Nande.»Če pride sam.če pride sam; a če pismo pošlje, prinesi pismo, pa tudi ponoči, ne podnevi. In hodi po dolenji stezi, da nihče ne vidi, celo Mozolov pes te ne sme oblajati. Na dolenjem koncu na okno potrkaj, na katerem boš luč videl in na katerem bodo dve ali tri bele trske stale. Slišal li?slišal!na!«rekši, mu je dajal nekaj denarja. Potlej je odšel. Bojec je vrata svoje koče spet prislonil, da so režavo v podbojih zaškripala. To je bilo Blažu znamenje, da se brž spet po klopi uleže in premišlja, kaj bi. Kaj, ko bi Bojca za vrat prijel in prisilil, da pove, kaj oni Nande okoli njega hodi, okoli zanikrnega Bojca in celo ponoči! Zdaj pride gospodar koči spet v izbo, kateremu je Blaž tako iskrene želje gojil.»spiš, Blaž?«vpraša. Blaž se potuhne, nič se ne oglasi.»spi!«mrmra Bojec, vzame kresilo in gobo iz kotička na peči, ukreše in spet vžge z ožvepljeno nitjo svojo svetilnico, staro lončeno črepinjo z oljem. Potlej pak Blaža potrese za koleno in ga goni:»hoj, Blaž, čevelj je cel, vstani, obuj se in hodi! Jaz sem zaspan!«blaž vstane in se zlekne kakor stoprav zdaj prebujen, ogleda zašiti čevelj, obuje ga, dvakrat s peto ob tla udari, kakor da bi hotel poskušati, bode li se stopati dalo v novo zašitem obuvalu, pak reče potem:»veš, kaj se mi je sanjalo zdajle tu na tvoji klopi, Bojec?To daj, drugič povej, nocoj sem že tudi jaz zaspan, le pojdi v božjem imenu!«govori čevljar.»kajpak! Misliš, da se jaz dam tako zapoditi iz hiše kakor zajka iz detelje! Da bi mojih sanj ne poslušal! Sapramiš, rajši ti vrat zavijem. Misliš, da ti ga ne morem?zato ker sem ti čevelj zašil?za to dobiš groš, kadar bom prvega spet v roko dobil. Zdaj pa poslušaj, kaj se mi je sanjalo.no kaj?sanjalo se mi je, da sem bil šel v planine nad Kamnik. In ko sem prišel gor v skale v Jermanova vrata... veš, kje so Jermanova vrata?no, kako ne bi vedel?«deje Bojec.»Ko sem prišel v Jermanova vrata, srečam veliko žensko, tenko kakor lopar, prepasano kakor osa in hudih oči kakor mačeha. Kdo si? 15

16 vprašam. Torklja sem, torklja, Blaž, da boš vedel, reče, torklja. Pogledam jo nadrobno in pravim: I, videl te nisem še nikoli, ali res si taka, kakor dékle govoré, da pod streho hodiš, kadar predejo. Od kod pa hodiš in kaj iščeš, torklja? vprašam. In kaj mi baba pravi, kaj meniš?kakó čem vedeti?«proti vpraša Bojec. Blaž Mozol pak se nagne proti Bojcu in v skrivnostnem glasu in z razpetimi svojimi velikimi očmi pripoveduje:»veš, kaj mi je rekla? Doli sem bila, pravi torklja, v Radomljah, pravi, in sem se bila skrila pri Bojcu, pravi, gori na izbi, pravi, in sem poslušala, pravi, kako je bil prišel k njemu rokovnjač, pravi, rokovnjač! «Tukaj izpusti Bojec glas od sebe, ki ni bil ni»a«ni»e«, ali nekako tako se je glasil in težko ni bilo določiti, ali je mož bolj ustrašil se ali bolj čudil se ali oboje.»kako je bil prišel rokovnjač k njemu,«nadaljuje Blaž mirno,»in mu je poročil in dejal: Ti, Bojec, ná to in to, pa pojdi tjakaj in tjakaj in reci temu in temu, naj pride na moj dom gor na Paleževino, kjer sem ravno zdaj kupil domačijo, pa nihče ne vé, da sem rokovnjač, samo Blaž Mozol vé, ki je moj prijatelj in tudi že v naši družbi.ti tudi?«strmeč vpraša Bojec.»Glej ga, jemlji te Kurent! Zakaj pa jaz ne bi bil, če si še ti! Pa kaj me gledaš tako grdo kakor sam Deklecjám, tisti rimski, ki je svetnike trpinčil in svetnice.«bojec je usta kar odprta pustil in zijal. Vse je verjel; kako bi kaj tako za gotovo povedanega ne verjel!»no, in ravno, ko sem hotel torkljo vprašati, kam, po kaj in h komu te je naš prijatelj rokovnjač poslal, prišel si, nadloga stara, in si me zbudil. Nisi mogel še tako dolgo spečega pustiti me, da bi bil še to zvedel? Kam te je poslal?k brdskemu pisarju, da Grogi poroči, kdaj Francozje...«Tu Bojec naglo preneha. Morda mu je sum ponovil se, da ga je Blaž vendarle prevaral. Morda pa ni res, da je tudi on rokovnjač.»groga? Kdo je Groga? Ta na Paleževini?«vprašuje Blaž, ki je vedno bolj drzen bil, ko se mu je posrečilo prvič prevariti Bojca.»Ti ne veš, kdo je Groga? Ti, ti nisi...!kdo govori, da nisem!«srdi se Blaž.»Kdo pravi, da nisem?«zdajci se domisli rokovnjača, da se lahko na drug način prepriča, da li je res Blaž ud njegove družbe. V tem primeru je gotovo njihov jezik znal; vsaj nekoliko.»ti si grilc, privolhav si nas v šrencenco pertanat; ti si birgav!kaj je to nemško ali francosko ali je volčje, ta hav-havhav?«vpraša Blaž. In Bojec je videl, da se je dal po čudni pripovedbi in po manevru Blaževem na led speljati in da je en del skrivnosti izdal, če Blaž morda ni že vsega slišal skozi stene.»ti si mi lagal,«reče Bojec, srpo gledé Blaža, a roka mu kakor skrivaj poseže po podolgovatem stolu in izmed svojih šil potegne ostro brušeni krivec, čevljarski nož. Ali Blaž Mozol je imel oči povsod, zapazil je tudi, kam je šla Bojčeva roka, in kakor mačka na miš, skočil je Blaž na starega prijatelja in ga krepko tiščal za pestjo, ki je krivec držala.»ne boš ti Blaža Mozola z noži drezal, ne! Spusti nož ob tla!«vpije Blaž. Rokovnjač, čuteč, da je slabši od svojega protivnika, spusti nož ob tla. Blaž potem protivnika z močjo zavihti in nazaj vrže s stolca, na katerem je sedel. Padajoč omahne Bojec z obema nogama in podere tudi podolgasti stol s svojim orodjem in s svetilnico, tako da je bilo naenkrat tema v izbi. Blaž suje z nogo v temi po čevljarju kar tja poprek, kakor je hotelo prileteti, ali po nosu ali po kolku, govoreč:»na, ti pasjedlakec, na! Pa še! Boš ti mene z nožem drezal Jaz ti bom vetra dal, pa bo pihalo z viharjem, kateri ti bo še tistih pet las izpulil in v resje odnesel, ki jih imaš, las rokovnjaških in peklu prodanih.«16

17 Zunaj Bojčeve koče Blaž iz teme še za slovo rokovnjaču zažuga, da ga hoče gotovo še obešenega gledati, in napoti se po stezi iz vasi. Med potom je začel premišljati. Torej je bilo vendar res, da ondan v Kamniku ni bil tako pijan, da ne bi bil ničesar vedel, temveč one rokovnjače je le Nande ukrotil. Bojec mu je rekel Groga, Groga! Prav rokovnjaško ime. In ta človek rokovnjač! Ali resnici podobno je bilo. Ničesar ni delal, nihče ga ni videl trgovati, temveč je le govoril, da trguje; nikoli ga ni bilo doma, in vendar je imel zmerom denar! In ta človek se je hotel v njegovo rodovino ženiti! Groza. Mala Polonica rokovnjačeva nevesta! Kako bode debelo pogledala, kadar to zve! In kaj poreče nje mati! Iz kože poskoči od jeze. A kaj porekó ljudje, ko to slišijo! Ta Nande ali Groga je gotovo eden glav rokovnjaških, če ne prva glava. Drugače se ga Bojec ne bi bil tako ustrašil. In v graščini kolovški in v Kamniku bodo dali lepe razpisane denarce radi tistemu, ki jim glavo rokovnjačev ovadi ali celo pripelje. Zato Blaž Mozol naredi ta črtež: Precej ko pridem domov, pokličem hlapca Franca, oba oblezeva sosedovo hišo in primeva in zveževa ga. Če ga ni, pride jutri zjutraj, primeva ga tačas in zveževa ga! Potlej ga pa peljeva zvezanega kakor bika ali v graščino kolovško ali pa v Kamnik, ali gospodu Poljaku ali gospodu Gavriču. Če je on glava, dali bodo več, kot so oklicali. Toliko denarja v cesarskem srebru ali pa v frankih, naj bode, kakor hoče, da le je. Ko je domov prišel, sklical je brž hlapca in mu povedal, da je rokovnjače iznašel: Nande je eden, Bojec eden. Ali hlapec ni bil zadovoljen, takoj iz postelje v hlevu iti ž njim v sosedovo hišo gledat, da li Nande tam spi, ter ga prijet in zvezat.»pa saj ga jutri zjutraj primeva!«reče Blaž v svojih lahkih računih in sam leže spat. Da bi mu ponoči mogel kdo račun do jutri pomotiti, n. pr. Bojec, tega se ni domislil. Iz rokovnjaškega poslovenjeno: Ti si birič, prišel si nas v ječo spravit; ti si naju poslušal. Osmo poglavje Na jutrovi strani se je žarilo, noč je bila postala svetlejša, vendar belega dne še ni bilo, ko je Nande na malo štirioglato okno izbe trkal, kjer je Polonica spala.»kaj češ?«vpraša s čudom deklica, ki je bila na okno prišla.»ogrni se in pridi ven, govoriti moram s teboj,«reče Nande resno.»kaj ti je?«ostrmi deklica.»če me rada imaš, stori mi to, kar te prosim, pridi ven k meni!«reče.»oblečem se precej, vrata odprem in zakurim, pa pridi potlej noter, zakaj bi jaz na vrt hodila, kjer je hladno?«reče ona.»nečeš, če te prosim? Noter jaz ne idem več. Tvoj stric... ali povedal ti bom tukaj na vrtu, pridi ven!«deklica se odmakne, naglo obleče in kmalu je bila poleg njega. Ob zidu za hišo je pod kapom sušil se kup desák, tam je sedel on in ona se prisede tik njega na desno. On je imel težko sukneno bundo ogrnjeno čez leva pleča in jo je pred seboj skupaj držal, kakor da bi hotel nekaj skrivati pod njo. Na glavi je imel namesto slamnika, kakor zadnje dni, kučmo iz polhovih kožic»o joj, ti si oblečen kakor za zimo. Kam si namenjen?«vprašuje ona in si dá brez branjenja od njega roko okoli tilnika oviti. Ne da bi ji na njeno vprašanje odgovarjal, vpraša jo sam in s tresočim se glasom ono staro vprašanje, ki se nam neudeležencem zdi smešno, ali je onim, ki se jih tiče, tačas vir neizmerne sreče»ali me res ljubiš?«in tudi odgovor Poloničin, katera je zdaj šele opazila njegovo razburjenost, je bil tak, kakor je navaden v enakih položajih. Rada bi bila zavpila»da!«tako močno, da bi se bilo razlegalo tja onkraj Kamnika, ali sram jo je bilo tako živo resnico glasno povedati; tiho je pritrdila, da ga ljubi res, in žareči obraz skrivala, naslanjaje se na njega ramo. Pa kmalu sklonila se je in lahkodušno vprašala:»kaj ti je pa danes?«se nadaljuje v naslednji številki 17

18 KULTURFÖRENINGEN SLOVENIJA O l o f s t r ö m S L O V E N S K R Ö S T - M E D L E M S B L A D slovenija.olofstrom@telia.com Oktober 2012 Årgång 17 Tryckt med ekonomisk hjälp från Slovenska staten. Samarbete med Medvode kommun. Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien. Ledarord Konserter inbjudan Årsplan, info Sloveniens historia Bildarkiv Arrangemang arkiv Kulturföreningen SLOVENIJA Vallmov Olofström Ordförande: Ciril. M. Stopar Tfn: Sekreterare: Sabina Kranjc Tfn: Kassör: Ida Rampre Tfn/: Andreas Holmersson fat_dancer@hotmail.com Bankgiro: Välkomna till Oktoberkonsert festen! STYRELSEN H EJ, VÄNNER OCH MEDLEMMAR Nu har hösten kommit smygande och vi tittar på alla fina färger som finns i naturen. Som ni har upptäckt är vi ganska aktiva i Slovenska föreningen i Olofström. Det händer alltid någonting, vi har omkring 6 arrangemang per år, samt den här tidningen och målarkursen med utställningar. Yngsta deltagare på festen Astrid Stopar Nu har v kommit till oktoberfest koncerter med sångkör från västra Slovenien och från slovenska föreningen Planika i Malmö. Lördagen 27. oktober, kl ska slovenska manskören MoPZ Franc Zgonik uppträda i Svenska kyrkan i Olofström. Det är i samarbete med kultursekreterare och Olofströms kommun. Välkomna dit, annons kommer i Blekinge dagstidningar. Samma dag kl blir det stor oktoberfest konsert i Olofströms Folkets hus för medlemmar och gäster. Efter konserten ska vi dansa med tonerna av den slovenska Ensemble Karošec från Postojna och Cerknica. Som ni vet kostar sådana arrangemang mycket pengar, så därför ber vi Er att komma åtminstone på konsert och vi vill berätta att vi har ordnat också god spis - kvällsmat. Inträde (mat ingår) blir bara en hundralapp för medlemmar och gäster. Billigt eller hur? Samt kultur inslag på köpet. LOTTERI Vi ska också ordna lotteri, så om ni har någon present till föreningens lotteri blir vi mycket glada. Ta den med Er till festen, men ni är välkomna hur som helst till oktoberfest konsert i Folkets hus. ANMÄLAN Ni ska anmäla Er till festen, eftersom vi ska beställa mat från restaurangen, det blir det lättare för oss att veta hur många det kommer, men om ni glömmer anmäla Er gör det ingenting, ni är välkomna ändå! Välkomna, vi väntar på Er! Ha det så bra! Ciril M. Stopar, redaktör 18

19 Kulturföreningen SLOVENIJA Inbjudan till samt för dansmusiken svarar i Olofströms Folkets hus lördag den 27. oktober 2012 Konsert börjar kl FÖR MAT OCH DRYCK, LOTTERI ÄR ORDNAT. KD Slovenija ABF Olofström Inbjudan till KONSERT i Olofströms kyrka den 27 oktober, kl uppträder sångkör MoPZ Franc Zgonik från Branik i Slovenien I samarbete med Olofströms kommun, det kommer annons i dagstidningar Välkomna! Kulturföreningen Slovenija Olofströms kommun 19

20 ÅRSPLAN höst oktober, kl.19.00, oktoberfestkonsert, konsert med sång, besök av välkände dirigenten Miran Rustja och hans son Jernej Rustja, samt manskör MoPZ FRANC ZGONIK från Branik i västra Slovenien, 17 uppträdande. Det blir slovensk oktoberfest i Folkets hus. För dansmusiken svarar Ensemble Karošec. Kl Konsert i svenska kyrkan i samarbete med kultursekreteraren i Olofströms kommun. 22 december: Tomten kommer till föreningslokal och julfest. 3 lördagar/månad: målarkurs, kl Föreningslokaler är öppna när målarkurser pågår. **************************************** FLYG TILL SLOVENIEN Hemsida: SKANDINAVIJA INFORMATION: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, Helsingborg tel.: fax: mobil: a.cvitan@adria-airways.se Adria Airways i Kastrup, Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien, tel.: & fax: mobil: info@adria-airways.dk Arbetstid: 2 timmar innan flygets avgång. FRANK BUSS tfn: , Reseguiden av Slovenian Tourist Byrå Besök i Olofström- behöver du övernattning? Miran Rampre: bra priser! holje.bungalow@oktv.se VISSTE DU DET OM SLOVENIEN Slovenien den bästa lillebrorsan Lika förtjusande som Italien och Kroatien men billigare Slovenien är lite som den blygsamma brorsan till Italien, Österrike och Kroatien. Här är det lite billigare. Lite färre turister. Minst lika förtjusande. Landets kust är kort, drygt fem mil. Här finns Portoroz, den klassiska kurorten som hade sin storhetstid på 80-talet. Desto mer charm finns i den lilla grannstaden Piran. Här kan du strosa längs vattnet, äter nyfångad fisk på någon av alla restauranger längs strandpromenaden, dricker en frappé vid det lilla torget och följer kullerstensgränderna upp till barockkyrkan på höjden. En annan dag tar du bilen in mot landet, kör på småvägar och fascineras över landskapets snabba skiftningar där torra sluttningar med olivträd på parad byts mot gröna berg och alpkänsla. Om sedan fortsätter du köra, så möter du citypulsen i huvudstaden Ljubljana. På lagom utflyktsavstånd ligger även italienska Trieste och en katamaranresa bort väntar Venedig. Och kör man över gränsen åt andra hållet väntar Istrien. Hyra hus i Slovenien Slovenien, landet med solrika sandstränder och det vackra alplandskap. Här kan man njuta av sol och bad vid kustremsan i Slovenien eller om man hellre föredrar en mer aktiv semester, vandra i alperna. Eller kanske båda? Passa även på att besöka Sloveniens huvudstad, Ljubljana. Ett annat besöksmål i Slovenien är Skocjansgrottorna med droppstensfyllda grottor. Hyr ett hus i Slovenien och njut av det spännande landet Slovenien. 20

21 Semester med sol och bad i Slovenien! Här kan man hyra hus med egen pool, men missa inte kuststräckan som är 50 km lång vid det Adriatiska havet. Kustremsan sträcker sig över badorterna Koper och Izola till Piran och Portoroz. I Piran kan du njuta av färsk fisk eller skaldjur på en av restaurangerna vid piren eller strosa omkring på de mysiga kullestensgatorna. Från Portoroz går det dagsturer över till sagostaden Venedig. Men det är inte bara bad och sol som gäller i Slovenien, här finns mängder av droppstensgrottor, berg, floder, vattenfall, sjöar och mäktiga slott och barockstäder, som Ljubljana och Maribor. Besök Triglav- Nationalpark med sin 2864 m höga topp. Omväxlande landskap och underjordiska världar Slovenien kännetecknas av ett varierande och skogsbeklätt landskap. Mer än en tredjedel av Slovenien står under naturskydd. I norra delen av landet, vid slutet av Alperna som har höga fjälltoppar finns det mycket skog. Stora fjällområden präglar den östra delen mellan Maribor och Ljubljana. Landets mer än 9000 underjordiska kalkstensgrottor är också väldigt intressanta. Största grottor är Postojna grottor. Vintersemester i Slovenien Slovenien bjuder på ungefär 12 olika skidområden där man kan åka skidor från december till februari. Kranjska Gora och Rogla är det mest kända skidområdena. Skidåkning eller vandra Oavsett om du ska åka skidor från de vackra alptopparna eller njuta på vandringsvägarna i det pittoreska landskapet. Eller om du hellre ligger på stranden i solen eller kanske tom kopplar av i en kurort. Ja oavsett intresse och årstid kan man besöka följande 12 regioner: o Gorenjska o Region Goriška- "Smaragvägen" o Primorska (kusten) och Karst region Centralslovenien o Regionen Podravska- Štajerska o Regionen Notranjsko-Kraška o Sydöstra Slovenien o Koroška o Regionen Savinjska o Regionen Pomurska o o Regionen Spodnjeposavska Regionen Zasavska I alla regioner finns det mycket att upptäcka. Kulinariskt I Slovenien finns det 24 olika kulinariska områden och 14 vinområden att utforska. Det gastronomiska variationen kan man uppleva i det stora utbudet av restauranger, pubbar, vinkällare eller caféer. Det slovenska köket har influerats av medelhavsköket, pannoniska slätterna, alperna och Balkan. Pröva en av de många nationella rätterna och de olika brödsorterna från olika regioner. Den mest kända är štruklji, en slags kaka, fyllda prekmurska gibanica eller potica, en ihoprullad kaka fylld med nötter, vallmo, russin och olika kryddor, kvark, honung eller grisfett. Glöm inte den lufttorkade skinkan Pršut och inte heller vinerna Teran, Muskat, Malvasia, Traminer, Sauvignon, Chardonnay och Ranina. Kultur i Slovenien Kulturen i Slovenien har präglats av olika historiska och politiska händelser. Ett kulturellt arv finns på många områden, litteratur, musik, teater och arkitektur. Slovenien är ett av de få länderna i världen där man firar en nationell kulturdag. Kulturdagen är den 8 februari och det är då samtidigt den slovenska diktaren France Prešerens dödsdag. Han har bl.a. skrivit den slovenska nationalsången Zdravljica. Den evangelistiska prästen Primož Trubar som publicerade sin första bok på slovenska 1550 spelade en stor roll i Sloveniens kultur. Genom hans publicering blev det slovenska språket officiellt en del av de europeiska skriftspråken. Följande författare har präglat den slovenska litteraturhistorian under 1900-talet: Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Dane Zajc, Vitomil Zupan, Drago Jančar, Boris Pahor och Lojze Kovačič. Många av deras böcker har blivit översatta till andra språk. År 2010 blev Ljubljana utnämnd av UNESCO till böckernas världshuvudstad. Maribor är europeiska kulturhuvudstad

22 1742 ger Miha Paglovec med en ny attityd ut boken Zvest tovaris (Trogen vän) samt en lärobok, senare även med handledning för övningar i räkenskap. Han naggade den officiella kyrkopolitiken i kanten, som fortfarande i mitten av 1700-talet hade uppfattningen att kunskap ger olycka och förpestar själen. Det jesuitiska konceptet var från början av 1700-talet alltmer i strid med tendenserna i det sociala och politiska livet. I Academia Operosorum fanns det ingen jesuit och staten hyste ett allt större intresse för skolningen grundades det grundskolor med en allmän läroplan under statens kontroll upprättades studiekommissioner vid hovet som två år senare kom med "instruktioner till humanistiska skolor": den första statliga läroplanen för de österrikiska regionerna; de naturvetenskapliga disciplinerna kom till uttryck (mineralogi, botanik, zoologi), parallellt med ett engagemang för att införa ett levande språk i undervisningen (konkret menades tyskan). Två nya ämnen infördes också - historia och geografi. Den augustinske munken Marko Pohlin ( ) tänkte angående levande språk i undervisningen på slovenskan i sin grammatik, Kraynska gramatika, från Han var den som började med nästa steg - att nå ut med ett bredare koncept, som sänkte nivån på upplysningens verk, konkretiserade dem och anpassade dem till massorna. Hans inställning till den slovenska litteraturens kontinuerliga utveckling var meningsfull och logisk och bland prästerna uppstod någon form av kulturarbetare som spred skriftligt material med inte enbart kyrkligt och själasörjande syfte. Med Hipolit började den slovenska litteraturen erövra positioner inom språkforskning och allmänutbildande verksamhet. Det nästan viktigaste Pohlin gjorde var att uppmuntra till diktantologin Pisanice som gavs ut språket blev centrum för den riktiga (folkliga) kulturen. Redaktör för antologin var Janez Damascen Dev. Baron Žiga Zois ( ) hade ett dilemma. Han var en feodalherre och industriman, men accepterade de upplysta regenternas avsikt att ge folket utbildning och uppmuntra den ekonomiska utvecklingen. Baron Ziga Zois Samtidigt såg han att reformerna för undersåtarna raserade feodalismen och kunde därför inte ta till sig de demokratiska idéerna från städerna - han bar inom sig två olika tendenser: den absolutistiska upplysningens och den feodalistiska partikulära. Som mecenat upprättade han dock en krets som kallades för Zoisov krožek. De första medlemmarna var B. Kumerdej, J. Japelj och A. T. Linhart. I början av 1790-talet blev även poet Valentin Vodnik medlem, den förste store poeten som skrev på slovenska. Poet Valentin Vodnik Det fanns även andra framstående slovener från denna tid: Ferdinand Avguštin Haller pl. Hallerstein ( ) föddes i Ljubljana och begav sig vid arton års ålder till jesuiterna i Wien. I september 1739 gick han i land i Kina som missionär och stannade där till sin död Redan fyra år efter sin ankomst till Kina utnämndes han till ordförande i matematiska och astronomiska kollegiet vid kejsarens hov i Peking samt mandarin av sjätte graden (mandarin är en beteckning på en hög tjänsteman vid kejsarens hov). År 1745 blev han företrädare för den japanska jesuitiska provinsen, ett år senare så upphöjdes han till ordförande av astronomisk-matematiska kollegiet och mandarin av femte, senare av tredje graden. Vid kollegiet var endast den manchuriske prinsen honom överordnad. 22

23 Čeprav nas je dež nadlegoval smo res uživali v balinanju, do društvenih prostorov je bilo samo 50 m. Magda in Lennart sta varno pod dežnikom spremljala tekmo / Po zmagah smo si zaslužili večerjo. Ko Viktor zaigra, že Janez in Jože plešeta oba! Nato pa Janez še»urško«okoli obrne»a bomo eno zaigrali?«pravi muzikant fotografu. Tele tri pa so se kar v drugo sobo skrile in kar klepetajo.. 23

24 Po kosilu je stekel pogovor, tudi kulturni program je začel. Prvi je raztegnil harmoniko Viktor. Nato je prišla vrsta na Andreja iz Malmöja. Tudi Libero iz Kallinge je zaigral na harmoniko. Tri generacije iz Kallinge so se zbrale pri vročih bazenih. Kava in pecivo sta zmeraj priljubljena. Jože in Edo ne moreta brez balinanja. Med zbiranjem so člani pozdravljali in pogovarjali. 24