Leto: december 2009 Št. 63 År: december 2009 Nr. 63 ISSN DRUŠTVENO GLASILO M E D L E M S B L A D E T

Transkript

1 Leto: december 2009 Št. 63 År: december 2009 Nr. 63 ISSN KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN S L O V E N I J A O l o f s t r ö m ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN: FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland, B l e k i n g e Šmartno Goriška Brda DRUŠTVENO GLASILO M E D L E M S B L A D E T Slovenska povorka v Olofströmu 2009 Izdaja in odgovarja: Utges av: UO Kulturnega društva SLOVENIJA Kulturföreningen SLOVENIJA O l o f s t r ö m, Š v e d s k a O l o f s t r ö m, S v e r i g e

2 Društveno glasilo št. 63 Izhaja s finačno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrovitelj društva: občina Medvode Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore Leto 14 OLOFSTRÖM KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, Olofström, Sweden Telefaks: / Postgiro: Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: slovenija.olofstrom@telia.com Spoštovani člani in bralci SREČNO NOVO LETO 2010 Še nekaj tednov pa bomo praznovali božične praznike, nato bomo vstopili v okroglo Novo leto Za nami je naporno delo organizacije Slovenskih kulturnih dnevov in 35-te obletnice. Veseli smo, da nam je organizacija spet uspela in da smo mi in naši gostje iz Slovenije zadovoljni. Veseli smo bili njihovega kulturnega obiska. Uvodna beseda Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku UO Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar Ansambel SICER v Olofströmu V novembru nas je okrog 20 članov obiskalo 35 obletnico SKD Planika v Malmöju. Skupno z njimi smo slavili obletnico, majhna dvoranica pa je bila nabito polna, veselili smo se in plesali. Hvala vam, sosedi! Spoštovani bralci, v novem, okroglem letu vam želimo veliko zdravja, sreče in veselja. Mi pa se bomo potrudili, da bo pri nas zmeraj veselo in da boste brali slovensko besedo. Vi pa se potrudite in nas obiščite, s tem nas boste razveselili in osrečili. ZAHVALA SREČNO! Ciril M. Stopar/ gl. urednik Zahvaljujemo se vsem članom, upravnemu odboru in likovni sekciji za pomoč pri organiziranju 35 obletnice in 21. Slovenskega srečanja. Hvala vam za vso pomoč. Ponosni smo na vas Ciril M. Stopar/preds. December 2009 Naslovna stran: Slovenski kulturni dnevi v Olofströmu Foto: Ciril M. Stopar V tej številki: Uvodna beseda Vabilo na miklavževanje Novoletne čestitke Plan dela Obvestila, potovalni kotiček Recepti, Stran šaljivcev Gradovi v Sloveniji Kulturna stran Zimsko branje Švedske strani Foto arhiv društvenih aktivnosti Dobobrodošli na miklavževanje v Olofström UO KD SLOVENIJA 2

3 na Spoštovane članice in člani, dragi otroci in vnuki VABIMO VAS V SOBOTO dne 5. decembra 2009 ob uri na slovesno praznovanje Sv. Miklavža, prihajajočih Božičnih praznikov ter uspešnega jubilejnega leta v Olofströmu. Dobrodošli v društvene prostore na Tegnérvägen 2(A) v Olofströmu. Posebno prosimo starše, dedke in babice, da prijavijo število otrok upravnemu odboru, glede nakupa daril. Prijave glede daril za otroke pri: Idi Rampre ali Ciril Stopar oziroma na slovenija.olofstrom@telia.com Pripravili bomo večerjo, ki jo bomo zalili z dobrim slovenskim vinom. Imamo Metliško črnino, Haložan in Malvazijo. Povabili bomo tudi gospoda Viktorja in gospoda Libera s harmonikami. Pridite, da bomo skupno zapeli in se poveselili. DOBRODOŠLI!!! Prijavite se pri Cirilu. 3

4 P L A N DELA Kdo ne bi poslušal take lepe slovenske muzike? 5. decembra, praznovanje Sv. Miklavža. 6. marca 2010, Dan žena in občni zbor. 20. marca, občni zbor Slovenske zveze. Likovna sekcija:od decembra 09 - junija 2010, krožek likovne sekcije 2-3 nedelje v mesecu. Od ure Slovenska šola: po dogovoru s starši. Društveni prostori bodo odprti, ko ima likovna sekcija krožek, v nedeljah od ure naprej, (trikrat mesečno). Voščilo in najlepše želje v Novem letu pošiljamo našim bralcem, članom, slovenskim društvom, prijateljem in pokroviteljem v Sloveniji, prijateljem v zamejski Koroški in pod Podjuno, zamejcem v Trstu in na Krasu, prav tako vsem prijateljem v Evropi, Avstraliji, Argentini, Ameriki- USA in v Kanadi. Blagoslovljene in veselja polne božične praznike ter srečno in zdravja polno NOVO LETO 2010 vam želi UO KD SLOVENIJA Olofström SLOVENSKE MAŠE Informacije članom Nedelja 29 novembra bo slov. maša v Olofströmu ob uri, v Nybru ob Slov. dušni pastir Zvone Podvinski vas vabi da pridete k sv. maši. FREKVENCE SLOVENSKIH TV PROGRAMOV NA SATELITU Tv Slovenija: satelit Hot Bird 13 E, (vzhod) Frekv , Vert, 27500, ¾. Tukaj oddajajo: TVS1, TVS2, TVS3 in TV Koper- Radio Slovenija, prvi, drugi, tretji program, Radio Capodistria, Radio Slovenia Internacional. RADIO OGNJIŠČE se je preselilo na nov satelit W2, 16 E, frekvenca: MHz vertikalno, SR 30000, FEC ¾. Spletni PORTAL Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 4

5 Veleposlaništvo RS V Stockholmu Telefon: , , Telefaks: Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, STOCKHOLM stockholm.embassy.si vst@gov.si Slovenska katoliška misija Naslov: Parkgatan 14, Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel: mobilni tel: zvone@kristuskonungen.se Domača stran Slovenske zveze riksforbundet/ht slovenska.riksforbundet@telia.com PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU Miran Rampre, mobil: holje.bungalow@oktv.se Z A H V A L A Po organizaciji Slovenskih kulturnih dnevov, 21. Slovenskega kulturnega srečanja, 35-obletnice društva in 25- obletnice pobratenja s KUD OŽ iz Sore pri Medvodah ter podpisa listine o kulturnem sodelovanju, se zahvaljujemo za sponzorstvo, pokroviteljstvo ali sodelovanje naslednjim organizacijam in društvom: Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komisiji DZ RS za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Občini Medvode in podžupanu Leopoldu Knezu. KUD OTON Župančič iz Sore pri Medvodah in Francu Plešcu. Slovenski zvezi na Švedskem. Ansamblu SICER. Janu Björkmanu, podpredsedniku švedskega parlamenta. SKD Planika, Malmö. Pevskemu društvu Orfeum, Landskrona. SKD Simon Gregorčič, Köping. Občini Olofström in županji Margarethi Olsson. Kulturnemu sekretarju Johnny Isaksson. ABF Olofström, Blekinge. Izobraževalnemu združenju pokrajine Blekinge. Švedski radio, Radio Blekinge. RTV Slovenija. TV Medvode. Adria Airways (letalska karta- loterija) Časopisi: BLT in Sadöstran. Zahvala za poslane rože in čestitko: Slovenski dom, Göteborg. Zahvala tudi Holje bungalow, Jämshög Gästgivaregården, članom in drugim. 5

6 Letalo za Slovenijo - airways.com SKANDINAVIJA INFORMACIJE: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, Helsingborg tel.: faks: mobil: a.cvitan@adria-airways.se Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure Ponudba ADRIA AIRWAYS: Adria»Outlet«je na spletni strani Adrie. ( izbrani datumi za vsak mesec posebej) Adria»OUTLET«iščeš pod rubriko: Posebne ponudbe, Outlet ( je na desno pod: AKTUALNO!) Srečno pot vam želi Adria Airways! Avtobusi za Slovenijo FRANK BUSS telefon: , http: Adria Airways na letališču Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo tel.: & faks: mobil: info@adria-airways.dk Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala COPENHAGEN Vozni red: Čez vse leto: torek in nedeljo ob uri iz Ljubljane, ob uri iz Copenhagena. V četrtek in soboto ob uri iz Ljubljane in ob uri iz Copenhagena. V visoki sezoni, od 10 junija pa do konca avgusta: tudi v ponedeljek ob uri iz Ljubljane in ob uri iz Copenhagena. Planiramo, da bomo od leta 2010 leteli vsak dan iz Copenhagena, to sporočimo kasneje. STOCKHOLM Vozni red: Do konca leta 2009: sredo in nedeljo ob uri iz Ljubljana in ob uri iz Stockholma, (z Arlande). V torek, četrtek in petek ob uri iz Ljubljane in ob uri iz Stockholma. Za vozovnice iz Stockholma se obrnite na iste telefone. a.cvitan@adria-airways.se - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri (fjärrbuss, Swebuss) - V soboto iz Ljubljane za Malmö ob (peron 28). Ostali: Toppturist buss (za Maribor) Thermal Resor, (Davor): ali Nekaj za smeh, morda pa zares Ribiči dveh držav v Piranskem zalivu. Srečno pot in bogat ulov. 6

7 KROMPIRJEV ZAVITEK Slovenska imena mesecev po pratiki December je Gruden,Januar je Prosinec, Februar je Sveöan Goveja pečenka v omaki iz rdečega vina SESTAVINE 1 šopek zelenjave za juho, 2 čebuli, 1 vejico luštreka, 6 vejic timijana, 2 lovorova lista, 1 žlico poprovih zrn, 5 brinovih jagod, sol in poper, 1 kg govejega stegna, 2 žlici olja, 2 žlici surovega masla, 2 žlici moke, 1 neškropljeno limono, 800 g krompirja, 125 ml rdečega vina, pol šopka peteršilja. Priprava: Zelenjavo olupite, očistite, operite ter grobo zrežite. Čebulo olupite in zrežite na četrtine. Luštrek in timijan operite. V 1 l vode dodajte z jušno zelenjavo čebulo, vse začimbe in sol. Meso oplaknite, obrišite in na v olju z vseh strani opecite. Preložite ga v zelenjavno juho in v njej kuhajte 70 minut. Maslo segrejte v kozici in v njem temno prepražite moko. Odvzemite pol litra mesne juhe in jo počasi skozi cedilo prilivajte k prepraženi moki. Limono olupite, narežite na koleščke in dodajte k omaki. Solite, poprajte in pustite 20 minut stati, da se prepoji. Krompir olupite, operite in v vreli slani vodi kuhajte približno 20 minut. V omako dolijte rdeče vino. Govedino narežite na rezine in v omaki pogrejte. Krompirju odcedite. Peteršilj operite, otresite in sesekljajte. Potresite ga po krompirju, obložite z mesom in omako ter jed ponudite. Priprava: približno 40 minut, kuhanje 90 minut. SESTAVINE za vlečeno testo: 25 dag gladke moke, mlačna voda po potrebi, rumenjak, malo kisa in olja, sol. Iz navedenih sestavin pripravimo vlečeno testo in ga pustimo počivati. Nadev: 1 kg krompirja, 2 srednje debeli čebuli,1 kisla smetana, 2 jajci, majaron, mleta kumina, poper, sol, mleta rdeča paprika,4 dag masla. Priprava: Za marinado olupimo in stisnemo česen. Čebulo olupimo in drobno nasekljamo. Pivo zmešamo z oljem in začimbami, nato pa primešamo še česen in čebulo. Meso narežemo na 32 približno 3 cm velikih kosov in jih damo za 12 ur v marinado. Papriko očistimo, operemo in narežemo na 3 cm velike kose. Meso vzamemo iz marinade in vsak kos zavijemo v rezino slanine. Pripravljene kose mesa nabadamo izmenjaje s papriko na nabodala. Piščančje ražnjiče hrustljavo spečemo z obeh strani (vsega skupaj 15 minut) na zelo vroči rebrasti ponvi ali na žaru iz lesnega oglja. Krompirjev zavitek lahko ponudimo kot samostojno jed ali pa kot prilogo. Orehova torta SESTAVINE Biskvitno testo, 10 rumenjakov, 10 beljakov, 15 dag sladkorja, 21 dag moke, 10 dag fino mletih orehov, ščepec cimeta, limonina lupina. Nadev: 45 dag masla, 25 dag sladkorja v prahu, 1 vanilij puding, 1 vanilin sladkor, 5 dag praženih mletih orehov. Priprava: Rumenjake stepamo z 1/3 sladkorja, da se močno zapenijo. Beljake stepemo v sneg, ki mu damo preostali sladkor. Združimo in previdno primešamo moko z orehi, cimetom in limonino lupino. Pečemo 30 minut pri 180 C. Maslo zmehčamo in stepemo skupaj s sladkorjem v prahu, da se zapeni. Tej kremi dodamo ohlajeno pudingovo maso in 50 g mletih praženih orehov. Hladen biskvit prerežemo na tri dele in nasočimo. Polnimo s kremo in obmažemo ter ohladimo v hladilniku. Biskvit nasočimo s kakšnim sokom iz kompota, ali pa skuhamo sirup. DOBER TEK! 7

8 Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc... Alpski kotiček smešnic in vicev Najboljši vici so prav prostaški, toda najokusnejši pršuti so pa kraški, Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha Zidar Janez Zidar Janez na zavodu za zaposlovanje. "Pet gradbišč sem vam že našel, kjer bi lahko delali, pa niste še nikjer začeli z delom!" "Saj nisem mogel! Pred vsakim gradbiščem je pisalo: "Vstop nezaposlenim prepovedan!" Streznil bi se rad Gost, ki je cel večer popival v gostilni je poklical natakarja in mu rekel: "Pijan sem! Prinesite mi nekaj, da sem bom streznil, preden odidem domov!" "Ja, takoj vam bom prinesel račun!" Najlepše "Kaj se Štajercu zdi v Ljubljani najlepše?" "Kažipot za Maribor." Hvaljenje Po pouku gresta Janezek in Micka iz šole. Pa reče Janezek Micki: "Mi pa imamo novo hišo, vi pa staro!" Micka pa mu odvrne: "Mi pa imamo nov avto, vi pa starega!" Janezek: "Jaz pa imam luleka, ti pa ga nimaš!" Micka naslednji dan odvrne: "Ko bom velika, jih pa bom lahko imela veliko, ti pa samo enega!" Sladoled Gre Janezek z mamo po cesti in jo vpraša, če mu lahko kupi sladoled. Mama pa mu reče: "Ne Janezek, boš postal okrogel in debel, če boš lizal sladoled. "Pride mimo nosečnica v 8. mesecu nosečnosti. Janezka pograbi hudobija in ji reče: "Kaj pa si ga lizala!" Prepir V lokalu se je pričel prepirati zakonski par. Besede so bile vse hujše in glasnejše, nenadoma pa je ženska poklicala natakarja in mu rekla: "Natakar, prosim, prinesite mojemu možu račun, da mu bo vzelo Elektrika sapo in bo vsaj malo tiho!" Ata in Janezek v kleti popravljata električno napeljavo. Čez nekaj časa Janezek zakliče mami v zgornje nadstropje: "Mama, ata že pol ure trese elektrika!" Mama iz zgornjega nadstropja: "Joj, koliko bomo pa elektrike plačali!" Krava pa taka Gre naiven Dolenc na sejem, kjer mu nek kmet proda kravo! Ta ga je naplahtal, da je ta krava super mlekarica in da oddaja neverjetne količine mleka, le glavo ji moraš potoniti v vodo, z repom pumpat, mleko pa kar teče in teče! Dolenc odpelje kravo proti domu, nakar se spomne na reko Krko! Odpelje jo proti strugi kjer sreča svojega soseda in ga prosi za pomoč! Ko mu je ta razloži proceduro sta začela. Sosed je glavo od krave potonil v reko, Dolenc je pumpal z repom, mleko pa je kar teklo! Ni minilo 5 minut, ko se je krava posrala in Dolenc zakriči sosedu: "Jože dign glavo, a ne vidiš, da že blato vleče!!!" Tri Kilograme Starejši gospod zaupno potoži svojemu dobremu prijatelju, češ, da ima težave z erekcijo. To pa ni problem, ga nalaže prijatelj, veliko kruha jej, pa bodo težave minile! A, res?! Stoprocentno! To se ve! Možakar gre malo zbegan v pekarno, kjer so ga poznali in vedeli, da kupuje kruh na deke. En kilogram kruha! zahteva mož. Ja, gospod, se čudi prodajalka, to je precej, saj vam bo postal trd! E, če je tako, pa mi ga dajte kar tri kilograme! Domača naloga Janezek, zakaj ti domače naloge vedno piše očka? Ker jih dedek ne zna, mami pa nikoli nima časa! Katere so mu všeč Žena vpraša moža : Kakšne ženske so ti všeč lepe ali pametne? Mož odgovori: Nobene izmed teh, samo tebe ljubim. 8

9 Dvorec Zemono ZGODOVINA GRADU Renesančni dvorec Zemono stoji sredi vinogradov, na manjšem, razglednem holmu zahodno od mesta Vipava. Grič je ena najboljših razglednih točk v Vipavski dolini, kar so vedeli že v prazgodovini, ko je bila v bližini ena najstarejših postojank v okolici. Domnevajo tudi, da se je v njegovi bližini med pretendentoma na cesarski prestol rimskega imperija 5. in 6. septembra 394 odvijala znamenita bitka pri reki Frigidus. Spopadla sta se vzhodni in zahodni del države, Evgenij in Teodozij. V spomin na bitko, ki je vplivala na razvoj Evrope, je na pobočju pod dvorcem postavljen spomenik. Dvorec Zemono je zgrajen v renesančnem slogu z značilnimi polkrožno zaključenimi zunanjimi arkadami. Poslikan je s freskami neznanega avtorja. Posebnost so profane stenske slike v notranjosti pritličja. Freske z začetka 18. stoletja so alegorične podobe letnih časov, krajinske vedute v dekorativnih okvirih. Dvorec obvladuje vrh griča. Nadstropna in podkletena stavba ima racionalen kvadraten tloris, v katerega je vrisan centralni prostor v obliki grškega križa (vogalne sobe so ločene od centralne dvorane). Križišče krakov je odprto z osmerostrano, kupolasto odprtino z galerijskim obhodom. Zunanjost krasi preprost in uporaben arkadni hodnik, ki obkroža vse pritličje stavbe. Dvorec Zemono je v bližini istoimenskega kraja v Vipavski dolini, okrog 2 km zahodno od kraja Vipava. Dvorec ni bil nikdar stalno naseljen. Zgrajen je bil leta 1689 kot poletna rezidenca oziroma lovski dvorec. V njem so potekale zabave plemičev, v času trgatev pa so v njem pridelovali vino. Njegov prvi lastnik je bil vipavski zemljiški gospod Francesco Antonio Lanthieri, ki je v njem imela poletno rezidenco. Prodal ga je baronu Levetzovu, ta ga je leta 1918, Evgenu Maierju, nato pa je bil last družin Pregelj in Kalc. Po drugi svetovni vojni je v gradu nekaj časa živela družina Preželj, nekateri prostori pa so služili celo za skladišče. V času Jugoslavije je imela v njem prodajnorazstavni salon tovarna pohištva Lipa. Leta 1975 so se pričela obsežna obnovitvena in restavratorska dela, s katerimi je dvorec ponovno zasijal v svoji prvotni lepoti. Freske v dvorcu Zemono Dvorec so odlično prenovili v poznih 70. letih po načrtih arhitekta Antona Bitenca in njegovih sodelavcev. V njem je razstavni paviljon in nekaj prodajaln. V centralni dvorani prirejajo koncerte in poročne slovesnosti. V kleti je odlična restavracija. Pred dvorec so postavili bronast torzo kiparja Zdenka Kalina. Zemonski dvorec je najbolje ohranjena in urejena italijanska podeželska plemiška vila pri nas. Dvorec predstavlja edini primer polidonske profane arhitekture na Slovenskem. V dvorcu danes pogosto potekajo razne prireditve; koncerti klasične glasbe, likovne razstave in poročne slovesnosti. 9

10 Zimsko branje BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH Janez Trdina ( ) Doktor Prežir Dekla Jera nam je pripovedovala kaj rada o strahovih, v katere je verjela čvrsto kakor v Boga in v sv. Šembiljo. Za najmičnejšo povest te vrste smatram tole: V Kamovi hiši Pred mostom je stanoval pred veliko leti jako imeniten in bogat gospod. Prvakoval je ne le med uradniki, ampak tudi med meščani in okoličani. Brez njega volje in vednosti se ni smelo nikjer nič storiti in zgoditi. Vedel se je tako oblastno, da so mu zdeli gospodje pridevek: Novomeški Napoleon! Dasi je bil oduren in trd, so ga častili ljudje skoraj kakor Boga. Celo tercijalke niso vedele mnogo let nič slabega o njem; lotile so se ga šele nekoliko mesecev, preden je bil premaknjen od nas nekam gor na Nemško. Dobro, krotko in preprijazno njegovo gospo pa so obirale te jezičnice že precej od konca, ko je prišla Pred most. Ker ji niso mogle očitati nič drugega, so posegle nazaj v njeno mladost. Pred zakonom se je poznala, veste, s tistim slovečim doktorjem Prežirjem, ki je zložil toliko pesmi, katere prepevajo veseljaki še dandanes. V našo krčmo so hodili kaj zastavni gospodje: Vesel, Trbuc, Ažman, Ravnik, Groga in drugi Zimsko branje taki. Ti naši gostje so se menili dostikrat o Prežirju in ga opisovali prav natanko, kakov je bil, kake navade je imel in kaj je doživel in pretrpel. Vsi so trdili v en glas, da ga treba šteti med največje razumnike, ki so se porodili v naši deželi in v našem narodu. Kdor ga je videl in čul prvikrat, ni zapazil precej čudovite njegove bistroumnosti in zmiselnosti. Beseda mu ni tekla lahko in gladko. Mož je nekoliko mécal in pripovedoval vse mirno in enolično, ne pa kakor nekateri govorniki, da bi bil vmes kričal, pačil obraz in mahal okoli sebe z rokama. Tudi ni bil vajen, da bi se bil smejal sam svojim šalam. Ko pa je odjecljal prvih pet ali šest besed, se mu je razvezal jezik in zdrknila je z njega dostikrat tako slana, da so se morali prijeti možaki za trebuh, da jim ga ne raznese smeh, babe pa so bežale iz hiše, kakor bi jih pritiskal za petami sam peklenski rogatec. Njegove burke, veste, niso bile vselej take, da bi jih smeli slišati otroci. Brat ga je dobrovoljno kdaj pokaral: "France, razuma imaš dosti, razuma, ali kaj pomaga, ko pa nečeš rabiti pameti." To prijazno očitanje je pomenilo, da je zaničeval Prežir tiste podle umetnosti, s katerimi se dobi na svetu najprej velika služba, imenitnost in bogastvo, in jih zaradi tega zovejo praznoglavci pamet. Zahteval je od vsakega človeka resnico in pravico in spoštoval je samo tistega, kdor se je odlikoval s čednostmi in z vednostmi. Malopridneža in bedaka je črtil in preziral, čeprav je bil najmogočnejši velikaš in milijonar. On se ni znal ne lagati ne hliniti. Nikdar se ni nikomur prilizoval, uklanjal ali priporočal in prosil milosti. Gospodi je dokazal, da razume več nego vsi drugi, pa si je mislil: Zdaj veste, kdo sem in kaj znam. Če sem za vas, vzemite me v službo; če nisem, mar mi je! Živel bom tudi brez vas. Takih ponosnih korenjakov v stare čase vlada ni sprejemala rada med uradnike. Prežir si je moral iskati drugje kruha. Meni se prav zdi, da ga je imel v pisarnici neki drug doktor, ki mu je bil prijatelj. Delal je zanj pravdarska pisma ali káli. To pa vem za gotovo, da mu zaslužek ni bil preobilen. Hodil je rad v 10

11 gledališče in na druge gosposke veselice; že zaradi njih se je moral oblačiti kar se da lepo, po najnovejši šegi. Take reči pa niso zastonj. Vedlo ga je kdaj trdo za denar. Svoje dohodke je potrošil tem laglje, ker je bii jako usmiljenega srca in dobrih rok. Noben revež ni šel od njega brez daru. Najrajši je pomagal poštenim siromakom, ki so se sramovali prositi: takim je stisnil v dlan kar celo dvajsetico pa tudi goldinar. Sestra, ki mu je nekaj časa gospodinjila, je zagodrnjala nejevoljno nad nekim beračem, ki se je bil navadil, da je prišel vsak dan po miloščino. Prežir pa jo je zavrnil: "Kaj se jeziš, ali ne veš, da mora človek vsak dan jesti in še po večkrat." Na začetku šolskega leta je videl učenca, ki se je milo jokal, ker mu uboga mati ni mogla kupiti bukev. Ko je izvedel, zakaj plače, ga je prijel za roko in šel z njim v prodajalnico ter mu kupil ne le knjige, ampak tudi papirja in drugih potrebnih reči, povrhu pa mu podaril še petico za jabolka. Dijak višje šole je potožil tovarišu, da bo moral šolo pustiti, ker oče ne more več zanj plačevati, druge podpore pa nima. Prežir, ki je slišal te besede, ga potrka po rami in mu veli: "Prijatelj, pojdite z mano. Neki trgovec, moj znanec, potrebuje za tri otroke učitelja. Dajal vam bo hrano, stanovanje in kak majhen nameček tudi v denarjih." Tako je pomogel pridnemu mladeniču, ki je postal pozneje sloveč duhovnik in doktor svetega pisma. Mnogim ubogim dečakom je dobil kosilo v samostanu. V Ljubljani se je bil pobratil z imenitnim patrom Benútom. Preden so se odprle po sv. Mihelu šole, se je vselej oglasil pri njem. Benút je že vedel, po kaj je prišel, pa se je zasmejal in ga vprašal: "No, France, koliko bi jih pa letos rad preskrbel z zloglasnim našim ričetom? Ali veš, žlice jim boš moral sam kupiti." Že bolj odrasle dijake pa je priporočal svojim bogatim znancem, posebno pa profesorjem malih šol, da so nagovarjali roditelje, naj si jih vzamejo otrokom za hišne učenike. Kranjci ne morejo brzdati jezika. Skoraj vsakemu človeku natvezejo kak priimek, da ga pikajo z njim za hrbtom ali pa tudi dražijo v obraz. S pravim imenom menda ne kličejo nobenega krčmarja, nego govore rajši: Bikabirt, Kobilabirt, Švedrabirt, Prosabirt, Silabirt, Muhabirt itd. Ni dolgo kar je umrl pisač, ki so mu dejali doktor Kibla. Pa tudi pravih doktorjev naši ljudje ne puščajo na miru. Gorenjcem ni storil Prežir nikoli nič žalega, pa so mu pritisnili vendarle smešni in grdi pridevek: doktor Figa, zato, ker se je rad zabaval z otroki in jim pridno kupoval sladke tržaške fige. Ljudje pravijo: Kdor otroke ljubi, brez skrbi snubi. Tak mož res najlaže nosi težko breme zakonskega stanu. Tudi doktor Prežir si je našel v Ljubljani lepo in obenem bogato deklico, s katero se je želel poročiti. Ali njemu ni bila namenjena nobena pozemeljska sreča. Zaveroval se je v to gospodično tako globoko, da je ni mogel pozabiti ne na tem in, kar je gotovo še dokaj bolj čudno, niti na onem svetu. Pod okno ji je hodil baje v jasnih nočeh, ko je svetil mesec, prepevat: Luna sije -- kladvo bije... To pesem je bil zložil nalašč zanjo. Razen tega pa še mnogo mnogo drugih. Gospod Groga mi je posodil precej debele bukve, ki so bile polne Prežirjevih pesmi. Prebrala sem vse od konca do kraja. Nekatere so bile pobožne in svete, kakor kaka prav lepa pridiga, največ pa je bilo posvetnih, takih, kakršne najbolj ugajajo vroči mladini. V njih poveličuje Prežir lepoto svoje izvoljenke ali pa opisuje tako ganljivo hrepenenje in bolečine svojega srca, da so mi prihajale neprenehoma solze v oči. Dandanašnji se nahaja pač malo moških, ki bi ljubili in častili svojo žensko tako resnično goreče in stanovitno, kakor jo je ta imenitni slovenski doktor. Gostje naši niso nikoli ničesar slišali, kakovega srca je bila proti njemu ona. Jaz mislim da bi ga bila vzela drage volje, ko bi bil imel toliko dohodkov, da bi se bila vozila 11

12 pri njem lahko v kočiji in živela še dalje tako dobro in brezskrbno, kakor je bila vajena v domači hiši. Ali revnega človeka, če je prav doktor, bi se branilo še kako kmetiško dekle, nikar gospodična, za katero so se poganjali najboljši snubači, mestni in deželski. Ponudil se ji je velikaš, vaša gnada, ki je dobil od cesarja prelepo službo, po očetu pa denarjev, da sam ni vedel koliko. Oče in mati sta rekla: "Vzemi ga!" in pokorna hčerka ju je poslušala in se z velikašem pozakonila. Njena nezvestoba je Prežirja tako potrla in zbegala, da ni moči dopovedati. Lažnivi svet in tožno življenje sta se mu pristudila. Kdaj se je zaril v papirje in brskal in črčkal po njih noč in dan brez spanja, brez jedi in pijače. Večkrat pa se mu je delo uprlo, da po štirinajst dni ni prijel nič za pero. Taval je zamišljen sem ter tja, kakor bi bil mesečen, ali pa je dirjal po cesti, kakor bi ga kdo podil. Živel je brez pravega redu in pravila. Zanemarjal je opravke, pa tudi samega sebe. Na obleko ni pazil več tako skrbno kakor nekdaj, dostikrat so ga videli prav borno opravljenega. Posebno so se smejali Gorenjci njegovi stari kapi in izpreminjastemu klobuku. Tolažbe in zabave si je iskal v druščini, ki ni bila vselej dobro izbrana, najrajši pa v vinu. V krčmah je prebil po ves večer, kdaj tudi popoldne. Zaradi te slabosti so ga razlajali sovražniki, še bolj pa hinavski prijatelji za silnega pijanca. Ta govorica je bila prehuda in nesramna. Prežir je sedel mirno pri svoji merici: on ni nikoli razbijal in razgrajal ali delal ljudem nadlege. Tako pohlevnega pivca si želi vsak gostilničar. Tudi naši gostje so začeli enoč premlevati to Prežirjevo pijanstvo, gospod Ravnik pa jih je ustavil in pošteno branil slavnega pesnika. Dejal je: "Za pet ran božjih, ne bodimo taki zlobni farizeji! Prežir ga je rad pil, kakor ga pijemo radi mi, ki smo tukaj, in z nami brez števila ljudi vseh stanov in narodov. Pač res je, da objedajo sršeni samo žlahtno sadje, lesnik pa se niti ne dotaknejo. Drugim pivcem nihče nič ne očita, ker so ničle, Prežir pa je ostal še po smrti imeniten in velik mož, zato misli vsak capin, da ima pravico, ometavati mu grob z blatom. Ni tega ne smemo pozabiti, da smo mi tu zvečine oženjeni dedci; doma nas čaka društvo, žene in otroci, itak visimo v krčmi dostikrat od sedmih do polnoči, če ne še dalje. Doktor Prežir pa je bil brez rodovine, samec. Če bi mu prav nobena žalost ne bila morila srce, ga je gnala v krčmo že puščoba. S čim in s kom zaboga bi se bil mogel kratkočasiti v svoji mali izbi doma. Spati se mu ni dalo in brati se pa zmerom tudi ne more. Zopet se potrjuje stara resnica, da vidimo pazder v očesu bližnjega, bruna v svojem pa ne vidimo." Naši gospodje so pravili, da ga je bila tožnost enoč tako prevzela in zmešala, da ni nič vedel, kaj dela in ukreplje. V ti zmotnjavi se je hotel sam končati. Že se je bil zadrgnil, ali prihiteli so še o pravem času domačini in ga oteli. Usmiljeni Bog, ki je poznal njegovo plemenito srce, ni želel, da se pogubi časno in večno, nego da se reši in zveliča. Ni še učakal velike starosti, ko se ga je prijela huda bolezen, ki se ni dala ozdraviti. Na smrtni postelji se je resnično pokesal vseh svojih grehov in napak in je umrl spokorjen, okrepčan s svetimi zakramenti in v trdni veri, da najde človek mir in pravo blaženstvo samo v naročaju vzvišene naše matere, svete katoliške cerkve. Tisti prvak, ki se je oženil s Prežirjevo Milico, je služil najprej v Ljubljani ali kje, kasneje pa ga je poslalo poglavarstvo v Rudolfovo. Ker v mestu ni mogel najti pripravnega stanovanja, je šel v šmihelsko župnijo in vzel v zakup Kamovo hišo, kar sem že omenila. Ljudje so hitro izvedeli, kako znanje je imela njegova gospa na Gorenjskem. Povedali so jim uradniki, ki so prebivali nekdaj v Ljubljani; s Prežirjem so nekateri celo občevali. Pa saj ni bilo treba dosti praviti. Prežir govori o svoji ljubezni na vsa usta v pesmih, katere poznajo že zdavnaj tukajšnji Dolenjci. Kar jaz pomnim, 12

13 prepevajo v mestu: Luna sije... ne le dijaki, ampak tudi vse dekle in pestunje. Gospa je živela s svojim možem v prelepi prijaznosti in slogi, vsaj na videz. Bog ji je bil podaril tudi nekoliko krasnih in prav dobrih otrok. Nekateri so pa vendar ugibali, da ne more biti srečna, ker je bila zmerom tako bleda in dostikrat vsa zamišljena. Trdili so, da se ji sili še vedno v spomin zapuščeni ljubček. Za hišno si je vzela neko suho Marijo, zvesto, ali precej sitno babnico. Razen nje ji je stregla moja znanka Neža, ki je služila prej obenem z mano v krčmi. Ti dve sta dobro vedeli, kaj se govori o gospe, in Marija, ki ni mogla nič zamolčati, jo je vprašala enoč kar naravnost, če je bila res že zaročena s tistim slavnim doktorjem, ki je znal delati take mile pesmi. Gospa se zasmeje nekako posiljeno in veli: "Da se ti ljubi pobirati te stare čenče! Doktor Prežir je bil tak tiček, kakor so vsi. Kvasil je o ljubezni vsaki, da se je pomenkoval z njo le pet minut. Kakor drugim, se je dobrikal kdaj tudi meni. Skrb me je bil! Trape, ki so mu verjele, je božal baje prav ljubeznivo, ali kadar mu je prišla muha, je pa znal tudi praskati kakor maček. Hodil je v gledališče in na plesišča, pa je metal po tleh majhne listke, na katerih so bile zapisane vsakovrstne zabavljice na ljubljanske gospodične. Ti listki so šli potem od rok do rok po vsem mestu. Ogrebal je na tak način tudi mene. Jaz sem se strašno jezila. Ko je to slišal, se je grohotal in hvalil po Ljubljani, kako me je razsrdil. Pa s takim porednežem da bi se bila jaz zaročila? Ha, ha, ha!" Vidi se, da gospa ni hotela priznati resnice. Taji in zanika se lahko vse, še to, da je sneg bel. Jaz in Neža sva bili trdno uverjeni, da je mislila še zdaj na doktorja. Dokler je bil živ, se ni pripetila nobena takova reč, ki bi jo bila izdala. Kmalu po njegovi smrti je šla z gospodom nekam na deželo. Domov se jima ni mudilo, ker je svetil mesec. Vrnila sta se nekaj pred polnočjo. Hišna, ki je bila obenem kuharica, prinese večerjo. Komaj začneta zajemati, zapoje nekdo za hišo z zvonkim glasom: "Luna sije -- kladvo bije." Gospa se zgane, da ji pade žlica iz rok. Tresla se je kakor šiba. Ko je vprašal gospod, kaj ji je, zaječi: "Oh, prišlo mi je tako slabo, da komaj diham." V posteljo so jo morali nesti, ker sama ni mogla iti. Vreme se je še tisto noč spremenilo; deževalo je mnogo dni skoraj neprenehoma; noči so bile temne, da se ni nič videlo. Gospa si je opomogla in se zopet razvedrila, ali na njeno nesrečo se je razvedrilo kmalu tudi nebo. Zopet je sijal svetli mesec. Vreme je bilo tako toplo, mirno in prijetno, da sta ostala gospod in gospa do enajstih na vrtu. V Portovi hosti zavpije trikrat sova, precej za njo pa se oglasi s Krke: "Luna sije -- kladvo bije." Gospa zakriči in pade brez zavesti gospodu v naročaj. Drugi dan je vstala zdrava, ali ob pozni enajsti uri se je ponovila pesem in z njo tudi njena bolečina. Od zadnjega do prvega krajca in kadar je bilo oblačno, ni čutila nikoli nič težave, ker se ta čas ni slišalo nobeno petje. Ko pa se je začela luna polniti, se je oglasil vsak večer neznani pevec in uboga gospa je trepetala in omedlevala. Večkrat jo je lomil in zvijal tak strašanski krč, da jo je hotelo zadušiti. Precej, ko je ponehalo petje, ji je prešla tudi bolezen. To petje ni bilo zmerom enako; kdaj se je čulo več glasov, največkrat pa samo eden. Še bolj čudno je bilo to, da se ni glasilo vselej z istega kraja, nego zaporedoma s Šanc, izza Kamove hiše, z Lok in kdaj celo s Krke. Najbolj pogostoma pa je dohajalo vendar s Šanc, s tiste nekoliko viseče tratine, ki je na bregu za kapiteljskim vrtom. Gospod je mislil, da mu ženo hodijo nadlegovat razposajeni dijaki. Prej se kvartajo v kaki beznici, ko jih krčmar zapodi, gredo pa tulit 13

14 na Šance. Če dobe kak čoln, se vozijo po Krki in ustavijo kje za Kamovo hišo, da tam vrišče in nagajajo. Tožil jih je ravnatelju, ali brez uspeha, ker so vse utajili in se jim ni moglo nič dokazati. Gospod je bil velik prijatelj s kanonikom Jelovškom. Nagovarjal ga je, da bi šel dijake svarit in se jim grozit z najstrožjo kaznijo, ako ne bodo mirovali ponoči. Jelovšek je prišvepal -- imel je takrat bolne noge -- res v šolo, ali fantov ni hotel zmerjati in strašiti, nego jih je prosil prav lepo, naj bi ne prepevali več "Luna sije" v takem kraju, kjer bi jih mogla čuti tista bolehna gospa v Kamovi hiši. Reva je tako občutljiva, da bi ji utegnilo to petje jako škoditi. Dijaki so se o teh besedah na ves glas zasmejali. Eden je baje celo dejal: "O saj vemo, zakaj ji preseda pesem; naj ji le, saj je presedala tudi Prežirju njena babja omahljivost." Prošnja kanonikova ni pomogla nič. Kakor prej se je razlegalo ob mesečini ponočno petje in begalo in mrcvarilo nesrečno Ljubljančanko. Neža vpraša Marijo, zakaj neki ne more slišati te prelepe pesmi brez hudih bolečin. Hišna odgovori: "To se zdi tudi meni neizrečeno čudno. Če jo pobaram, pokima z ramama in pravi, da so krivi slabi njeni živci, katere razdraži zlasti ponoči vsaka malenkost. Mogoče! Ali jaz bi dejala, da je glavni vzrok morda nekaj drugega. Pesem "Luna sije" jo domišlja dekliških let, vesele njene mladosti, pa se ji stoži in milo stori, ker ve, da se ji ta zlati čas ne povrne nikoli nikoli več. Tudi zdaj se ji godi dobro. Tako, kakor njo, ne časte nobene druge gospe v Novem mestu in za življenje ima vsega dovolj, česarkoli poželi. Ali ljubljanskih veselic ji ne more dati malo naše mestece. Dostikrat vlada v njem taka puščoba, da bi človek najrajši pobegnil. Tudi stanovanje naše je preveč odljudno. Posebno ob grdem vremenu prebó se prav težko v ti samoti, ki je bolj podobna puščavi nego kaki vasi." Marijino razlaganje se Neži ni zdelo dosti verjetno. Njo je obhajala že dolgo huda slutnja, ki se je tudi potrdila. Neko soboto je šla prav pozno s kablom po vode. Noč je bila jasna in svetla. Iz Krke se je vzdigovala sem in tja megla. Iz megle se pomoli najprej glava, potem tudi život velikega moža. Mahaje z rokami je letela prikazen z meglo vred gor po Krki. Za Kamovo hišo, baš pod gospenjo spalnico, obstane ter se globoko trikrat pokloni in začne prepevati z močnim glasom: "Luna sije, kladvo bije". Neža se tako prestraši, da, pustivši kabel, pobegne v hišo. Odslej ne bi bila šla tako pozno po vodo ne za sto goldinarjev. Zdaj se je na svoje oči uverila, da pevec ni dijak, ne kak drug človek, nego brez dvojbe doktor Prežir, ki hodi svoji izvoljenki še po smrti naznanjevat neskončno svojo ljubezen. Marija ni verjela, da bi se mogel mrlič povrniti nazaj na ta svet. Nežini pripovedki se je smejala in velela, da se ji blede, da je imela prazno podobo megle za moža. Jaz pa sem bolje poznala svojo prijateljico. Kar vem, je govorila zmerom prav pametno in nihče se še ni pohvalil, da bi jo bil ujel v kaki laži. Resnico njenih besed je dokazoval tudi gospenji prstan. Neža je imela sestrično Franico, ki je poznala mladega kovača. Ker je želela, da bi bila nje ljubezen trdna in brez greha, je šla s fantom v cerkev. Stopivši h kropilnemu kamnu, sta spustila vsak svoj prstan v blagoslovljeno vodo. Pred velikim oltarjem sta potem prstana zamenila. Ali ta kovač je bil jako lahak človek. Še tisti teden je napajal v mestni krčmi neko drugo punčaro. Zvečer je zapazil, da mu je Franičin prstan počil. Nesel ga je k zlatarju, da mu ga je zvaril. O sv. Vidu se je napotil k maši na Ljubno. Se nadaljuje v naslednji številki DG 14

15 KULTURFÖRENINGEN SLOVENIJA O l o f s t r ö m MEDLEMSBLADET, NR.63 slovenija.olofstrom@telia.com DECEMBER 2009 Årgång 14 Tryckt med ekonomisk hjälp från Slovenska staten. Samarbete med Medvode kommun. Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien. Ledarord St. Nikolaus fest Information, planering Reseguide, Fotogalleri Kulturföreningen SLOVENIJA Vallmov Olofström Fax: Ordförande: Ciril. M. Stopar Tfn/fax: Sekreterare: Sabina Kranjc Tfn/fax: Kassör: Ida Rampre Tfn/fax: Andreas Holmersson fat_dancer@hotmail.com PlusGirot: Välkomna till Julfest H EJ, VÄNNER OCH MMEDLEMMAR God Jul och Gott Nytt år 2010 Festligheterna är bakom oss, vi har firat i tre dagar. Vi har också arbetat hårt några veckor, men det har gett resultat. Vi är nöjda, våra gäster från Slovenien var också glada för att de hade så roligt i Olofström. Den 21. november har vi åkt till föreningen i Malmö, som också firade 35 års jubileum. Dans salen var liten, men vi var så många och hade jätte roligt, samtidigt kopplade vi av och dansade. Men våra vänner från Malmö besöker nästan alla våra större arrangemang och eftersom vi är goda grannar, så åkte omkring 20 medlemmar på deras fest. Jubileumsåret 2009 avslutar vi med St. Nikolaus festen, det ska vi fira. Välkomna och fira med oss. Framför oss har vi nya året, som vi har redan börjat planera. Vi ska ge ut 5 tidningar, samt arrangera kvinnodagen, bouleturneringen, picknick, oktoberfest, julfest, osv. Vi önskar Er god hälsa, många underbara händelser och lycka! GOTT NYTT! LYCKA TILL! TACK, TACK! TACK! Styrelsen tackar Johnny Isaksson och Margaretha Olsson från Olofströms kommun, Jan Björkman, ABF Olofström, Blekinge Bildningsförbund för stöd, samt alla medlemmar för hjälp vid arrangemang. Styrelsen och målarsektionen har gjort ett gigantisk arbete! Tack till alla! Ciril M. Stopar, ordf. Gäster i föreningslokaler Foto: Ciril M. Stopar 15 1

16 Kära vänner, barn och barnbarn St. Nikolaus TOMTEN kommer lördagen den 5:e december till föreningslokalen på Tegnersvägen 2 lördagen den 5. december 2009, kl Barn och vuxna ska fira St. Nikolaus dagen tillsammans. Snälla föräldrar, mormor och morfar, farmor och farfar, ni måste anmäla hur många barn som kommer, så att vi hinner beställa hos tomten rätt antal paketer. Anmäl antal barn till: Ida Rampre eller Ciril eller till slovenija.olofstrom@telia.com Föreningslokalen, på Tegnèrvägen 2 A (källarplan) i Olofström. V Ä L K O M N A G O D J U L G O T T N Y T T Å R 2010 önskar styrelsen Kulturföreningen Slovenija, Olofström 16

17 SKANDINAVIJA INFORMATION: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, Helsingborg tel.: fax: mobil: Folkdansgrupsledare Alenka från KUD Oton Župančič från Slovenien ÅRSPLAN Lördag 5. december. Tomten kommer till Olofström, föreningslokal och julfest. Lördag 6. mars, Kvinnodagen och årsmöte Målarsektionen kurs: December 09- juni söndagar/månad Slovenska skolan i Olofström: enligt överenskommelse med föräldrar. Föreningslokalen, öppet tider: Föreningslokalen är öppen när kurser pågår. Söndagar från kl Slov. RF hemsida slovenska.riksforbundet@telia.com Om du kommer till Olofströmbehöver du övernattning? Medlem Miran Rampre, ägare för Holje bungalow i Olofström, Liljenborg i Jämshög och Nebbeboda lägenhet har specialpris för medlemmar och gäster till Slov. föreningen. Ring och boka eller fråga efter pris. Miran Rampre: holje.bungalow@oktv.se Hemsida: Varje månad ny erbjudande: Adria»Outlet«Adria Airways i Kastrup, Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien, tel.: & fax: mobil: info@adria-airways.dk Arbetstid: 2 timmar innan flygets avgång COPENHAGEN, tidtabell: Tisdag och söndag kl från Ljubljana, kl från Copenhagen. Torsdag och lördag kl från Ljubljana kl från Copenhagen. Från 10 juni till 31. augusti: också måndagar kl från Ljubljana och kl från Copenhagen. STOCKHOLM, tidtabell: År 2009: onsdagar och söndagar kl från Ljubljana och kl från Stockholm, ( Arlanda). Tisdagar, torsdagar och fredagar kl från Ljubljana och kl från Stockholm. Flygbiljetter till Ljubljana från Stockholm a.cvitan@adria-airways.se FRANK BUSS tfn: , fredagar till Ljubljana kl (fjärrbuss, Swebus i Malmö) http: Lördagar från Ljubljana till Malmö och Göteborg kl (perrong 28) info om trafik www. slovenci. si 17

18 Sägnen om vesnorna Enligt etnologen och konsthistorikern dr. Janez Bogataj är Vesna, som med sitt namn förkroppsligar våren, inte en slavisk (och slovensk) gudinna utan ett mytiskt väsen. Vittnesberättelser om vesnor eller vešcor och minnen från dem levde på vissa håll kvar även efter 2:a världskriget. Vesna skulle bl.a. ha varit Vesniks kompanjon - båda hör nog till utvecklingsmässigt yngre mytiska väsen, som är förbundna med olika bonderitualer. Trots att namnet Vesna är av slaviskt ursprung och i många slaviska språk betyder vår, och även står för ungdom, vårglädje och frodighet, är den i det slovenska språket uttryckligen ett poetiskt, från andra slaviska språk övertaget uttryck för denna årstid. I den slovenska folkliga traditionen finner man namnet på detta mytiska väsen framförallt i sällskap med de mytiska väsen som vi benämner häxor. Dessa vesnor skulle då bo i vackra slott på höga berg, där de samtalar om årets skörd, människors livsöden och annat. Deras slott omges av en stor cirkel, som förbjuder dem att komma ut under året förutom i februari. Därför kallas månaden också "vesnar". I denna månad beger de sig ner i dalen bland människorna och åker mellan klockan 11 på kvällen och midnatt på trävagnar utmed vägarna. Samtidigt ger de ifrån sig särskilda ljud; folk säger att de "kraxar", dvs. väsnas. Endast enstaka människor som har den egenskapen medfödd kan höra dem. Den som lyckas klättra upp till deras slott i bergen, kan få veta vad som kommer att hända under året. Men vé den, som tas på bar gärning. För en människa med svår hosta kan man använda jämförelsen "du kraxar/väsnas som en vesna". Som ovan nämnt utgör den östslaviska gudinnegestalten Vesna för slovenerna snarare ett poetiskt, symboliskt uttryck för våren. Därför fick den för den nationella rörelsen viktiga konstföreningen från 1902 namnet Vesna, så även det första filmdistributionsbolaget efter 2:a världskriget samt den populära slovenska långfilmen från Idag delas filmpriset Vesna ut i Slovenien som motsvarigheten till Guldbaggen i Sverige eller Oskar i USA. I denna del tar jag upp slovensk mytologi samt religiösa och folkliga traditioner. Egentligen kan tydligen inte Vesna, som hyllas som vårgudinna av andra slaviska folk, inte återfinnas i den rollen i det slovenska folkets tradition. Hon hör till östra Europa. Snarare hyllades sedan forna tider gudinnan Maya. Maya kan man också finna i Indien under den Vediska perioden efter 1000 f.kr. I det romerska Pantheon påträffas hon också, men hon har där en mindre roll. I det slovenska folkets berättartradition kan man dock påträffa namnet Vesna i form av Vesina. Hon var Kresniks syster och bodde i slottet Vurberk (Wurmberg, Kacjak) nära Maribor. En gång när Kresnik inte var hemma klängde sig en enorm drake fast vid slottsmuren och försökte belägra slottet. Men Kresnik kom tillbaka i tid och besegrade monstret. Sedan gifte han sig med Vesina och de levde lyckliga i alla sina dagar. I denna berättelse representerar draken vintern som besegras av solen (Kresnik). När våren (Vesina/Vesna) har befriats kan den fruktsamma säsongen börja sin livscykel. En annan slovensk sägen med vesnor är den som kan läsas. Från IT 18

19 Slovenski in švedski predstavniki oblasti na trgu Visoki politični in društveni predstavniki Udeleženci umetniške razstave in g. Primož Ilešič Nastop Viktorja Semprimožnika Nastop Auguštine Budja in Zvonkota Benceka Nastop folklorne skupine KUD Oton Župančič Veliko smo plesali Ciril in Frac Plešec Poslušalci v dvorani na Slovenskem srečanju 19

20 Priprava na pohod Povorka je krenila na pot proti mestnemu trgu 81-letni Anton Žigon Naprej po olofströmskih ulicah Folkloristi KUD Oton Župančič iz Sore Zastave in prapor spredaj, nato pa muzikanti Povorka je bila dolga in čudovita Na trgu se je najprej predstavil Ansambel SICER Nato pa folklorna skupina KUD Oton Župančič 20

21 SLOVENSKI KULTURNI DNEVI V OLOFSTRÖMU Potek dela organizacije kulturnih dnevov se je začel že v začetku leta, v juniju smo se v vasi Sora v Sloveniji dogovarjali s pobratenim društvom o njihovem prihodu na Švedsko. V avgustu pa nam je začelo kar goreti pod nogami, ko je prišlo na dan, da ni denarja za njihov prihod v Olofström, nato pa se je le delno to vprašanje rešilo, ko je s pomočjo župana občine Medvode, ta občina pomagala gostujočim kulturnikom, da so lahko plačali naročeni avtobus. Vse ostale stroške so si morali nastopajoči kriti s svojim denarjem. Ker pa smo prišli z načrti tako daleč, so bili na kraju vseeno veseli, da se bodo odpeljali preko cele Evrope na sever, na Švedsko, kjer smo jih tako nestrpno pričakovali. Mi v Olofströmu pa smo naprošali lokalne in pokrajinske oblasti ter policijo za razna dovoljenja. Saj moraš imeti dovoljenje za pohod iz Folkets husa po olofströmskih ulicah do trgu, pa spet dovoljenje za kulturni nastop na trgu, pa dovoljenje za alkohol v dvorani zvečer itd. Prav zaradi tega smo v praznovanje vključili županjo iz Olofströma, podpredsednika švedskega parlamenta, občinskega kulturnega sekretarja v Olofströmu ter dve švedske izobraževalne skupnosti. To sodelovanje nam je prineslo, da smo organizirali slovenske kulturne dneve na najvišji ravni in da so nam bila povsod vsa vrata odprta. Slika levo: Pred hišo kulture v Olofströmu; Primož Ilešič- sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Jan Björkman- podpredsednik švedskega parlamenta, Leopold Knez- podžupan občine Medvode, ga. Žagar- mati županja iz Medvod, Ciril M.Stoparpredsednik KD Slovenija v Olofströmu in Slovenske zveze na Švedskem, Margaretha Olsson- župan občine Olofström, Franc Plešec- predsednik KUD Oton Župančič iz Sore. Kulturni dnevi so potekali od oktobra. V teh dneh smo združili 35- obletnico društva, 21. Slovensko kulturno srečanje, 25. obletnico pobratenja in podpisa pogodbe o sodelovanju in zelo kvalitetni prikaz slovenske kulture na mestnem trgu. Tudi oblasti v Sloveniji so bile zelo zainteresirane za to organizacijo, ki jo prirejamo vsakih 5 let in so napovedali obisk iz parlamenta RS, g. Mirko Brulc podpredsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, g. Primož Ilešič, sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, iz Medvod pa g. Leopold Knez podžupan občine Medvode in mati županja. Prihod kulturnikov, gostov iz Medvod v petek 9. oktobra Naši člani so v petek počistili društvene prostore, pripravili zastave, prapor, plakate, loterijo, hrano in darila za goste ter vse kar smo potrebovali na veselici. Popoldne smo se srečali v društvenih prostorih, nato pa smo odšli še v počitniške hišice, kjer smo organizirali prenočišče in 21

22 porazdelili hrano za zajtrk v hladilnike, na mize smo postavili sadje. Nato je zazvonil telefon in že so javili, da se peljejo mimo Bromölle za Olofström. Z avtomobilom sem se peljal nasproti in jih počakal na križišču. Kar hitro in nenadoma se je prikazal velik in lep slovenski turistični avtobus poln radovednih obrazov. Pozdravili smo se z dolgimi lučmi in peljal sem pred njimi proti predmestju Olofströma, v Jämshög, kjer so jih v restavraciji že pričakovali z večerjo. Parkirali smo pred mestno trgovino, iz avtobusa se je vsula množica mladih deklet in fantov, med njimi pa tudi stari znanci in predsednik društva Oton Župančič iz Sore. Pozdravljanja in objemanja ni hotelo biti konca, zaigrala je harmonika, plesali smo in juhuhu- vzklikali, vsa bližnja in daljna okolica je takoj vedela, da so Slovenci prispeli v Olofström, saj smo imeli plakate o prireditvi na trgu na vseh oglasnih deskah. Ljudje so gledali skozi okna, drugi so stali pred hišami in stanovanji ter poslušali. To je neopisan trenutek, srečanje s svojim narodom, s svojo kulturo, ki jo nosimo v srcu. Čeprav smo bili veseli, so nam solze silile na lica. Tema se je že spustila, ko smo se odpravili na prvo skupno večerjo; nekaj čez štirideset gostov in cel upravni odbor našega društva. Razdelili smo jim Društvena glasila, program obiska ter zemljevide Olofströma in pokrajine Blekinge. Po večerji sem se odpeljal domov v Ronneby, saj imam skoraj eno uro vožnje, ostali odborniki pa so se z gosti odpravili v počitniške hišice, kjer so jih razmestili in se z njimi pogovarjali in veselili pozno v noč. KULTURNI NASTOP NA MESTNEM TRGU V soboto zjutraj so se valili težki črni deževni oblaki nad Olofströmom. Vsi smo bili izredno zaskrbljeni, kako bo s kulturnim nastopom na trgu. Ob desetih se je vlilo, deževalo je kot da bi nam nekdo rad nagajal z vremenom. Ni bilo mogoče postavljati ozvočenja na trgu, zato smo se odločili, da bomo kar brez tega. Ob dvanajstih nas je vratar spustil v dvorano Folkets hus, kjer je dvajseterica ljudi začela pripravljati in okraševati dvorano. Ob pol enih sta prišla k nam v dvorano: Margaretha Olsson, županja občine Olofström in Jan Björkman, podpredsednik švedskega parlamenta. Škoda da ne bo nastopa na trgu sta menila in kazala na svoja premočena dežnika. Mi bomo vseeno nastopali pa tudi če bomo pod dežniki smo jima zagotovili. Fantastično bi bilo sta menila in gledala skozi okna v sivo nebo. Deset do enih smo se postavili pred Folkets hus s tremi zastavami, večina v slovenskih narodnih nošah, v vrsti nas je bilo okoli Ostali so morali ostati v dvorani in jo urejati, kajti časa niso imeli veliko, ker je bilo ogromno dela, kajti dvorana je morala zgledati svečano ob obletnici slovenskega društva. Nekaj minut pred eno se je z vlakom iz Kopenhagena in avtobusom iz Bromölle pripeljal g. Primož Ilešič, sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neverjetno kako smo bili veseli, da je utegnil priti in bo bil med nami. 22

23 Slovenski marš s povorko po olofströmskih ulicah proti mestnemu trgu se je pričel ob eni uri popoldne. Spredaj so bile zastave in društveni prapor, nato predsednika društev, predstavniki oblasti iz Slovenije in Medvod, švedski politiki, nato folklorni ansambel, harmonikar je prešerno igral slovenske pesmi, nato folkloristi v gorenjskih narodnih nošah, pa ansambel Sicer, za njimi pa naši člani in ostali, ki so se nam pridružili. Vsakokrat, ko planiramo in uresničimo tale projekt in ko korakamo po mestnih ulicah; povsod samo slovenska govorica, mi pridejo solze na oči. Vse okoli nas pa so poskakovali švedski novinarji in nas fotografirali za pokrajinske časopise. Bili smo zelo ponosni. Ko smo krenili proti mestnemu trgu je naenkrat končalo deževati, oblaki so se razmaknili in kot je napisal kasneje švedski novinar, smo s nastopom razgnali sivo črno nebo in sonce nas je za trenutek obsijalo. Olofströmska županja je odprla slovenski kulturni nastop z dolgim govorom in povedala, kako pomemben je za Olofström ta nastop, kako je slovensko društvo delovno in sodeluje z občino, obenem je zaželela dobrodošlico gostom iz Slovenije. Seveda sem moral prevajati vse na slovenski jezik, da smo vsi razumeli. Nato je sledil nastop Ansambla Sicer, pa plesni program mladinske folklorne skupine, zatem je nastopil folklorni ansambel in na kraju spet ansambel Sicer, ki imajo odlično pevko. Okoli odra pa so stali naši zastavonoše s zastavami. Vse to je tudi snemala televizija Medvode, mi pa smo dajali interjuve švedskim novinarjem. Niti ena kaplja dežja ni padla med slovenskim kulturnim programom. Hvala ti, moj Na sliki: nastop na mestnem trgu: Ansambel SICER bog tam gori! Čez eno uro, po koncu programa smo se vrnili spet v povorki nazaj v dvorano in v hišo kulture, kjer so naši pridni člani že slavnostno okrasili dvorano, pripravili mize, likovna sekcija pa je pripravila umetniško razstavo. Švedski politiki so dali intervju za televizijo Medvode, slovenski in švedski predstavniki in politiki so se pogovorili in izmenjali darila. Na kraju smo se jim zahvalili za 23

24 sodelovanje in se odpeljali na kosilo v restavracijo v Jämshög, ta dan so imeli samo za nas odprto, saj nas je bilo skupno okoli 65. Na sliki: nastop na mestnem trgu: Folkloristi KUD Oton Župančič iz Sore Na sliki: Folklorni ansambel KUD Oton Župančič; predstavniki oblasti in društev. 21. SLOVENSKO KULTURNO SREČANJE Kulturni program je začel skoraj ob napovedanem času, malo smo počakali, ker so nastopajoči še trenirali z ansamblom Sicer. Ciril Stopar je odprl Slovensko srečanje z govorom v katerem je še posebno omenil 25- obletnico pobratenja s KUD Oton Župančič iz Sore, kajti to kulturno sodelovanje in prijateljstvo nam je dalo večkrat novih moči, ker so 24

25 nam zmeraj stali ob strani, ko nam je bilo potrebno pomagati. Od njih smo se naučili marsikaj, posebno pa organizirati likovne razstave, katere tudi oni prirejajo vsako leto. Oni nam vsakih pet let popestrijo slovenske kulturne dneve in čeprav nekateri mrmrajo, da imamo v Olofströmu preveč kulture. Toda povem vam, da kulture in dejavnosti ni nikdar preveč. Skozi kulturo, nastope in koncerte smo si pridobili prijatelje v vsej Sloveniji, v zamejski avstrijski Koroški in med zamejci v Italiji, Trstu in Krasu. Skozi kulturo in koncerte imamo prijatelje med vodilnimi v olofströmski občini. Na oder je nato prišel slavnostni gost Primož Ilešič, sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in nas pozdravil v imenu Boštjana Žekša, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovensko himno je zaigral folklorni ansambel iz Sore, švedsko himno pa je pela petnajstletna Lovisa Rampre, ki je pred leti hodila v Olofströmu v slovensko šolo, prav tako pa se udeležila minulo leto tabora slovenskih otrok na Debelem Rtiču na Slovenski obali. Kulturni program je vodila Sabina Kranjc. Franci Plešec, predsednik KUD OŽ iz Sore je čestital društvu iz Olofströma, podarili so nam prekrasen par, dve veliki lutki, ki sta oblečeni v slovenski narodni noši. Neverjetno kako lepo darilo. Tudi podžupan občine Medvode Stanislav Knez je prišel s zelo praktičnim velikim darilom, ki ga bomo uporabljali po sestankih. Naši pokrovitelji na občini Medvode naj se zavedajo da Slovencem v slovenskem društvu njihovo pokroviteljstvo veliko pomeni. Prisotni predstavniki slov. društev so čestitali KD Sloveniji za 35 obletnico z rožami in priznanji. Na sliki: Ciril Stopar sprejema darilo iz rok Francija Plešca, predsednika KUD OŽ iz Sore Nato pa se je začel kulturni program, Viktor Semprimožnik iz Hästvede je zapel svojo pesem Moj dom in zaigral nekaj prelepih melodij ob spremstvu ansambla Sicer. Prav tako je ob spremstvu istega ansambla zapela in se publiki predstavila v lepi luči Avguština Budja iz Landskrone. Zvonko Bencek pa je recitiral poznano slovensko pesem. Na sliki zgoraj: Nastop Viktorja Semprimožnika Na sliki desno: Nastop Avguštine Budja iz Landskrone Nato so prišli na vrsto folkloristi KUD Oton Župančič in se predstavili v vaških narodnih nošah in s posebnim programom, katerega še nismo videli. Kot smo napovedali je kulturni 25

26 program končal takoj po sedmi uri in bili smo veseli, da so se vsi držali začrtanega programa, za kar smo dobili kritiko pred petimi leti. Na sliki zgoraj: Nastop folklorne skupine KUD OŽ. Za veselico je igral Ansambel SICER Po bogati večerji pa je prevzel glavno besedo Ansambel Sicer pod vodstvom harmonikarja SImona CERarja, s pevko Katarino Galič in pevcem Primožem Steletom ter nas zabaval celih šest ur pozno v noč. Pripravili smo tudi bogato loterijo, imeli smo več kot 70 dobitkov, glavno nagrado pa nam je darovala letalska družba Adria Airways. Na sliki zgoraj: občinstvo je pozorno sledilo kulturnemu programu SLOVENSKA LIKOVNA RAZSTAVA Pred vhodom v dvorano je bila umetniška razstava, na kateri so razstavljale 4 članice likovne sekcije kar 28 slik. Najmlajša udeleženka razstave je bila Tina Belec, ki ima šele 11 let. Najstarejša pa je bila Nada Žigon, ki je napolnila sedemdeset let. Ostali dve umetnici sta bili Dušanka Kelečinji in Silvana Stopar, ki sta imeli v minulih letih veliko samostojnih in skupnih razstav. Krožek likovne sekcije je Nada Žigon, Dušanka Kelečinji, g. Primož Ilešič, Tina Belec in Silvana Stopar 26

27 trikrat do štirikrat mesečno, vsak krožek pa ima od 5-6 učnih ur. Naše razstavljavke so sprejele tudi diplomo in zahvalo društva za svoje delo. 11. oktobra - VESELICA- SREČANJE V DRUŠTVENIH PROSTORIH V nedeljo je moral avtobus mirovati, zaradi nočne vožnje zvečer v Slovenijo. Zato smo najeli kombi, da smo lahko vozili naše goste iz Olofströma na kosilo v Jämshög. S Primožem Ilešičem sva se dogovorila, da se srečava v Olofströmu pred hotelom točno ob dvanajsti uri. Nato smo še pomagali voziti preostale goste na kosilo, ki je bilo kar 5 km daleč od prenočišča. Popoldne sem odpeljal g. Primoža na vlak v Bromöllo, da se bo odpeljal na letališče v Kopenhagen. Med potjo sva se pogovarjala in se zelo dobro ujela, zahvalil sem se mu za njegov obisk na kulturnih dnevih v Olofströmu. Nato sem se peljal še v Ronneby po ženo in sva že hitela nazaj v Olofström, da pripravimo večerjo za naše prijatelje iz Sore. Na sliki zgoraj: Veselje in druženje v društvenih prostorih KD Slovenija v Olofströmu Društveni prostori so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Dve harmonike so igrale, pogovarjali smo se, peli, smejali in tudi plesali. Bilo nam je lepo, združili smo dve slovenski kulturi, veselo- vročo in intenzivno iz Slovenije ter našo slovensko malo bolj hladno toda veselo iz Švedske. V društvenih prostorih smo imeli tako še eno prijateljsko srečanje, veselico. Zvečer pred odhodom smo vsem podarili švedskega škrata- troll, da jih bo spominjal na prijateljski obisk v Olofströmu. Po obojestrani zagotovitvi, da se bomo spet srečali, smo se morali posloviti, kajti pred seboj so imeli dolgo pot v Slovenijo. Solze so nam stopale v oči, ko smo se objemali, poljubljali in poslavljali. Mahali smo z rokami v pozdrav vse dokler ni avtobus izginil za ovinkom. Mi smo vrnili nazaj v društvene prostore in se pogovorili, kaj so naši gostje rekli. 27

28 Podelitev diplom umetnikom: Nada Žigon, preds. Ciril M. Stopar, Silvana Stopar in vodja likovne sekcije Dušanka Kelečinji. POKRAJINSKI ČASOPISI ponedeljek sta oba pokrajinska časopisa iz pokrajine Blekinge na 1-2 straneh objavila obširne članke slikami v barvah o nastopu na mestnem trgu. 28

29 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem članom UO, vsem družinam in posameznikom, ki so nam pomagali pri organizaciji te prireditve. Zahvaljujemo se tudi slovenskim društvom iz Malmöja, Landskrone in Köpinga za obisk. Prav tako se zahvaljujemo kulturnikom iz KUD Oton Župančič iz Sore, predstavnikom občine Olofströma, predstavnikom slovenskih oblasti in občini Olofström ter našemu prijatelju Janu Björkmanu ter vsem ostalim, ki so nam pomagali na kakršen koli način. Najlepša hvala tudi pokrovitelju srečanja Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovenski zvezi. Na sliki: Ciril Stopar, predsednik KD Slovenija in Alojz Macuh, predsednik SKD Simon Gregorčič iz Köpinga si ogledujeta društvene prostore KD Slovenija v Olofströmu. Avtor članka: Ciril Marjan Stopar 29