RAZVIJANJE NOVIH MERIL ZA OCENJEVANJE MATURITETNIH ESEJEV PRI SPLOŠNI MATURI IZ SLOVENŠČINE

Snja Čkl UDK 373.5.091.27:811.163.6 Ljubljana UDK 37.091.27:821.163.6.09 Valentin Bucik Univerza v Ljubljani Filzfska fakulteta RAZVIJANJE NOVIH MERIL ZA OCENJEVANJE MATURITETNIH ESEJEV PRI SPLOŠNI MATURI IZ SLOVENŠČINE Predstavljam razvj merjenja in cenjevanja kakvsti in kličine znanja pri maturitetnih esejih iz slvenščine pri splšni maturi. Nva merila s primerjana z bstječimi. Temeljij na ključnih zmžnstih za vseživljenjsk učenje, cenjevanje pa na 15-stpenjski taksnmsk razdelani cenjevalni lestvici. S tem rdjem sm cenili znanje v ustreznem številu napisanih esejev s pskusne mature v šlskem letu 2014/2015. Ocena dbr (3) je za razred cene višja, kt bi j sicer dbil esej s sedanjim načinm cenjevanja. Predlagani nvi način presega pmanjkljivsti, kt s neustrezn razmerje med deležema cene za vsebin z. jezik, prebsežna 50-stpenjska cenjevalna lestvica, neutemeljen dlčanje razreda cene, nezanesljiv pnvn cenjevanje esejev, neutemeljena razpršenst pzitivnih cen, dštevanje enakega števila tčk za neenak jezikvn znanje in pdbn. Prednst nvih meril je v enstavni uprabi, taksnmsk utemeljenih razlikah v znanju ter v uprabi meril, ki jih sedanji način cenjevanja, utemeljen na bčutku cenjevalcev, ne pzna. Ključne besede: merjenje, cenjevanje, slvenščina, splšna matura, eseji, ključne kmpetence za vseživljenjsk učenje, taksnmija, zanesljivst, pravičnst Na maturitetnih izpitih slvenske splšne mature se znanje preverja z različnimi tipi nalg; pri slvenščini kandidati izkažej svje književn znanje z nalg dprtega tipa, t je s šlskim esejem. Taka nalga sdi med zahtevnejše preizkuse, saj mraj kandidati pleg pznavanja vsebin literarnih del znati ubesediti zahtevnejše miselne prcese, kt s razčlemba, primerjava pdbnsti in razlik, utemeljevanje, sinteza, vredntenje, aktualizacija ipd., pleg tega pa načrtvati zapredje dstavkv za dseganje čim blj celvitega besedila, in t v bgatem in pravilnem jeziku. Ocenjevanje takih nalg je zahtevn, saj izhdišče predstavljaj umetnstna besedila, ki jih psamezniki smej dživeti, razumeti in vredntiti na subjektiven način. Tak kt pri mladih bralcih se tudi pri cenjevalcih dprta mesta literarnih besedil Jezik in slvstv, letnik 61 (2016), št. 1

16 Snja Čkl in Valentin Bucik interpretativn zaplnjujej glede na njihve bralne izkušnje in pričakvanja (Krakar Vgel 1994: 14, 2004: 15 in Saksida 1998/99: 55), pleg tega pa cenjevalci v razumevanje tujih besedil vnašaj tudi lastn vednst, kus, vrednte, predstave in cel nezavedne dzive (Juvan 1999: 147 in Saksida 2008: 37). Dialg z besedilm, kakr bičajn pimenujem šlski esej, tak pstaja plilg, ki ga je cel s hiptetičn bjektivnim načinm cenjevanja težk ceniti neprečn. Tudi pmen besede cenjevanje ni enznačen. V Slvarju slvenskega knjižnega jezika (SSKJ 2 2014: 1015) berem, da cenjevati med drugim pmeni izražati mnenje, sdb čem, zlasti glede na kakvst; presjati; ugtavljati veljav ali vrednst; približn dlčati kličin. Vsiljuje se vtis približnsti, ki ga bičajn ne pvezujem z cenjevanjem, zat je smtrn še pred pstpkm cenjevanja predmet cenjevanja znanje izmeriti. Ker gre pri cenjevanju maturitetnih esejev iz slvenščine za neizgibn subjektivnst, je pred pstpkm cenjevanja ptrebna vnaprejšnja izdelava karseda natančnega merskega rdja za dlčanje kličine in kakvsti znanja. 1 Merjenje znanja Znanje merim celstn, kadar nas zanima le splšni vtis kandidatvega dsežka; pisn, kadar dlčim nekaj pstavk in kandidatv dsežek pišem glede na pričakvane standarde znanja pmanjkljivst predstavlja dstnst cen; analitičn, kadar izdelek razčlenjujem glede na izbrane izpitne zahteve tak način merjenja pisnih nalg ne mgča bjektivne cene zlasti bljšim izdelkm (Cencič 2004: 44), premal natančn razlikuje bljše eseje d slabših ter izkaže neskladnst med analitičn in celstn cen (Ambrž, Krakar Vgel in Šimenc 2006: 120, Cencič 2004: 50, Šimenc 2005: 65); ter pisnkriterijsk, kadar izpitne zahteve strnem v nekaj kriterijev in vsakega psebej pišem z nekaj stpnjami. Pri razvrščanju znanja, ki ga imam namen meriti, nam pmagaj različne taksnmije, na primer pri nas najpgsteje uprabljana Blmva (Athertn 2013: 1). Marzanva pleg vsebinskega znanja pudarja predvsem bvladvanje miselnih prcesv, s katerimi vsebinsk znanje šele pstane trajn uprabn. Marzan (Marzan in Kendall 2007: 55) pudarja tudi kandidatv stpnj zavedanja in reguliranja lastnih miselnih prcesv. Zanimiv je dejstv, da kandidati na splšni maturi uspešneje rešujej višje taksnmske ravni, kar pmeni, da izpitne nalge glede na sedanje taksnmske zahteve nis uspešne pri razlikvanju bljših kandidatv d slabših (Erhartič 2008: 36). Da bi blikvali čim blj natančna in hkrati čim laže uprabljiva merila za zunanje cenjevanje esejev na Državnem izpitnem centru (v nadaljevanju RIC), sm izbrali razvrstitev znanja, značiln za razvijanje ključnih zmžnsti za vseživljenjsk učenje, aktualn v zadnjem desetletju. Gre za pvezanst kgnitivnih zmžnsti, praktičnih veščin in vredntnih vidikv znanja (Ivšek 2006: 73; Štraus in Repež 2006: 56)

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 17 z. za preplet vsebinskega, prcesnega in dnsnega znanja, ki predstavlja presek Blmve in Marzanve taksnmije. Najvišje ravni p Blmu ter metakgnicija in samusmerjanje p Marzanu predstavljaj približek dnsnemu znanju v kviru meril za cenjevanje ključnih zmžnsti. Ob tem naj pudarim, da je pglbljen razumevanje pstal srednji pjem nvejših razmislekv najvišjih ravneh znanja (Athertn 2013: 1; Marentič Pžarnik in Plut Pregelj 2009: 39; Perkins 2012: 15; Rutar Ilc 2011: 79). Šele na njegvi pdlagi lahk psameznik upravlja svje nadaljnje miselne prcese, pvezuje različna predmetna pdrčja, ustvarja in v bljšem primeru na taki pdlagi razmišlja in deluje etičn v svj in širš družben krist. Ddajm, da je naš izbr meril skladen z veljavnim Učnim načrtm za slvenščin v gimnazijah, ki temelji na razvijanju ključnih zmžnsti za vseživljenjsk učenje. Izkušnje z merjenjem znanja materinščine v tujini kažej, da npr. v Angliji, Avstriji, Franciji, Italiji, na Irskem, v Nemčiji uprabljaj pisne kriterije, med katerimi izstpaj kandidatva samstjnst pri razpravljanju naslvnem prblemu, zmžnst razčlembe, primerjave in vredntenja različnih literarnih vrst hkrati, bravnava prblema z več zrnih ktv, širša umetnstna razgledanst in samstjn blikvanje esejskega besedila (Čkl in Cankar 2008: 8). Tudi teretiki s pdrčja cenjevanja zahtevnejših esejskih nalg, ki zagvarjaj mnenje, da esej ni seštevek esejskih dgvrv (Cencič 2004: 44 in Zupanc 2004: 11), utemeljujej uprab pisnih kriterijev (Ahmed, Ayesha in Pllitt 2009: 67; Cencič 2004: 43; Grnlund 2006: 140; Osterhf 2001: 217; Rutar Ilc 2008: 35; Zupanc 2004: 12), s katerimi je mgče izmeriti kmpleksnst znanja pri reševanju prblemv in njegvi izbiri ustreznih strategij. V večini predlagaj merila, ki v nekaj stpnjah predstavljaj različne ravni pričakvanega prcesnega in knkretnega vsebinskega znanja, zahtevanega na maturitetnem izpitu. K sestavljavci meril dlčij kriterije z vgrajenimi izpitnimi zahtevami, pričakvan znanje razpredij na pvprečn pet ravni in vsak raven pišej z nekaj jedrnimi besedami. S kriteriji ali merili, ki temeljij na ključnih zmžnstih za vseživljenjsk učenje, blikujem tri kriterije, in sicer za kandidatv pdatkvn, prcesn in dnsn znanje, te pa nat pišem d najvišje d najnižje ravni pričakvanega znanja. Osnvna shema (Čkl 2000: 186), ki je nastala na pdlagi evrpskih dkumentv za vseživljenjsk učenje (Vseživljenjsk učenje 2002), tak v treh stlpcih zajema tri vrste znanja, v petih vrsticah pa pet ravni dsežene kakvsti in kličine znanja. Pdatkvn znanje se stpnjuje navzdl tak, da je za cen dličn ptrebn temeljit in pglbljen znanje, za cen dbr utrjen snvn znanje, za cen nezadstn pa pmanjkljiv, napačn ali dstn znanje. Pdbn se znižujej zahteve za uprab pdatkvnega znanja z. za prcesn znanje d zanesljive uprabe v nvih situacijah s pglbljenima analiz in sintez za cen dličn, mim uprabe snvnega znanja b lažjih primerih s pskusi analize za dbr cen. Pri dnsnem znanju je za cen dličn značiln prepričljiv samstjn stališče in utemeljen vredntenje, za cen dbr je značilen sebni dziv na preprstejši ravni. Gre za delitev znanja, kakršn učitelji pznaj kt dgvre na vprašanja, klik se je dijak naučil, klik razume in zna samstjn

18 Snja Čkl in Valentin Bucik uprabiti in predstaviti ter kakšen dns ima d nvih struktur védenja. Opisana shema je uprabna za cenjevanje različnih predmetnih pdrčij, za cenjevanje književnega znanja pa sm j priredili, kakr kaže tabela 1. Opisi PODATKOVNO ZNANJE 5. raven mng pdatkvnih pdrbnsti izbr najučinkvitejših smiselna upraba 4. raven pdatkvne pdrbnsti smiselna upraba 3. raven snvni pdatki in nekaj pdrbnsti PROCESNO ZNANJE (za pstpek primerjanja) tehtna primerjava pdbnsti in razlik s sintez primerjava je razvita, vsebuje pdbnsti in razlike primerjava vsebuje ali pdbnsti ali razlike z. je skrmna ODZIVNO ZNANJE 1 sebni dziv in djemanje sprčilnsti sta pazna, dbr utemeljena in prepričljiva sebni dziv in djemanje sprčilnsti sta pazna in utemeljena sebni dziv in djemanje sprčilnsti sta pristna v nekaj primerih 2. raven nekaj snvnih pdatkv primerjava je nakazana sebni dziv in djemanje sprčilnsti sta kmaj pristna ali pmanjkljiva 1. raven snvnih pdatkv ni ali s neustrezni primerjava je dstna ali napačna Tabela 1: Dplnjena snvna shema za merjenje književnega znanja sebni dziv in djemanje sprčilnsti sta dstna ali neustrezna V tabeli 1 sm snvn shem nadgradili z pisi književnega znanja; pri prcesnem znanju sm pisali sam primer za ubeseditveni pstpek primerjanja literarnih prvin, čeprav je ptrebn na izpitih upštevati znatn več pstpkv. Vsakletne izpitne zahteve na maturi pvprašujej p različnih pdatkih in različnih vrstah prcesnega znanja, kar sestavljavcem izpitnih pl teretičn mgča kakvsten pvratni vpliv na pučevanje tistih vsebin in pstpkv, ki jih je p strkvnem mnenju in načrtvanju smiseln v šlah izbljševati z. razvijati. Da bi bila merila čim blj uprabna, je ptrebn vanje vgraditi pise knkretnega vsebinskega znanja, ki jih predstavljaj izpitne zahteve. Za primer izberim izpit iz slvenščine v spmladanskem rku splšne mature leta 2014 (Državni izpitni center 2014). Naslv razpravljalnega eseja je bil Umr kt sredstv za dseg cilja v Hamletu, Kralju na Betajnvi in Fizikih. Navdila, ki jih kandidati dbij zapisana pd esejskim naslvm, s bila blikvana z izpitnimi zahtevami v treh pvedih: V vseh treh dramskih besedilih se zgdij umri. Osrednji dramski liki Klavdij, Kantr in Mebius mrij iz različnih razlgv. Ali bi znali značiti vse tri dramske like? Pjasnite razlge za njihv zlčin in primerjajte, kak se sppadaj s psledicami zlčina. Opredelite se d njihvega ravnanja p strjenem umru. 1 Izraz dzivn znanje sm glede na značilnsti merjenja književnega znanja, pri katerem je bistven kandidatv bralni dziv, izbrali kt pdpmenk izraza dnsn znanje, saj bralec svj dns d bravnavanih književnih pjavv vzpstavlja kt dziv na vredntenje prebranih umetnstnih besedil.

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 19 Navdila zajemaj vsebinsk in prcesn znanje. Vsebinsk znanje predstavlja pznavanje dramskih seb, vzrkv in kliščin njihvega delvanja ter dživljanja njihvega lastnega ravnanja. Prcesn znanje predvideva ubeseditvene pstpke značevanja in pnazarjanja, razčlenjevanja in pjasnjevanja, primerjanja in sintetiziranja ter predeljevanja in utemeljevanja, kakr je razvidn iz mderirane različice Navdil za cenjevanje (RIC 2014a). Sedaj lahk tabel 1 dplnim s knkretnimi vsebinskimi zahtevami, ki jih p pravilu sestavi predmetna maturitetna kmisija za slvenščin, zunanji cenjevalci pa mraj v pstpku cenjevanja sami pretehtati, na kateri ravni d pet d ena kandidat izplnjuje te zahteve. V tabeli 2 navajam primer za najvišj, t je 5. raven. Opisi navzdl d 4. d 1. ravni izkazanega pjemajčega vsebinskega znanja izhajaj iz snvnih meril in pisv, predstavljenih v tabeli 1. PODATKOVNO ZNANJE PROCESNO ZNANJE ODZIVNO ZNANJE 5. raven mng pdatkvnih pdrbnsti Klavdiju, Kantrju in Mebiusu izbr najučinkvitejših glede na njihve nadaljnje umre smiselna upraba pdatkvnih pdrbnsti v pvezavi z kliščinami umrv in njihvimi psledicami znaka likv vključuje tudi pripvedvanje in pnazarjanje razčlemba je razvita in natančna, pjasnil razlgv za umr je utemeljen in prepričljiv primerjava sppada s psledicami vključuje pdbnsti, razlike in sintez predeljevanje d ravnanja likv p zlčinu je tehtn in utemeljen sebni dziv in djemanje sprčilnsti sta pazna, dbr utemeljena in prepričljiva; vključujeta zavedanje psledicah člvekvega ravnanja, dgvrnsti d sebe, družine in družbe; nadgrajujeta z aktualizacij, sebn naravnanstj, ustvarjalnimi rešitvami Tabela 2: Merila znanja za izpitne zahteve spmladanskega rka splšne mature 2014. Znanje, ki ga zahtevaj esejska navdila, je pisan za najvišj, t je 5. raven Kakvst maturitetnih esejev je mčn pvezana z jezikvnim znanjem kandidatv. Pri sedanjem načinu cenjevanja esejev vredntenje kandidatvih jezikvnih zmžnsti predstavlja resnejši izziv, saj je jezikvn pravilnst pleg slga in zgradbe eseja težk ceniti ustrezn. Kandidati z različn dlgimi eseji ter različnim številm in vrst napak se pri cenah namreč izenačujej, zat je smtrn iskanje takega načina merjenja jezikvnega znanja, ki mgča pravičn cenjevanje. Odlčili sm se za uprab treh kriterijev, značilnih za naš šlsk in hkrati maturitetn tradicij, in sicer za jezikvn pravilnst, slg in zgradb, ki sm jih pisali s p petimi stpnjami uspešnsti. Pri pisih kakvsti pričakvanega jezikvnega znanja sm bili pzrni zlasti na tista pdrčja, na katerih kandidati naredij bičajn največ težjih jezikvnih napak, trej jih prav ta pdrčja pri cenah pazn razlikujej. V Tabeli 3 predstavljam pise za 5. kakvstn raven izkazvanja jezikvne pravilnsti, slga in zgradbe. Opisi navzdl d 4. d

20 Snja Čkl in Valentin Bucik 1. ravni se prilagajaj izkazvanju pjemajčega jezikvnega znanja, kakr izhaja iz snvne sheme. 5. raven JEZIKOVNA PRAVILNOST Jezik je pravilen, pester in jedrnat. Ni težjih pravpisnih, blikvnih in skladenjskih napak. Prevladujej kmpleksne pvedi, značilna je lahktnst izražanja. SLOG Esej vsebuje učinkvit in bgat izbr besed. Prepznavna je kandidatva pripvedna perspektiva. Uprabljene s mrebitne izvirne prispdbe. Strkvni izrazi s pristni ter praviln in učinkvit uprabljeni. ZGRADBA je v celti premišljena in učinkvita. Uvd in zaključek sta dbr pvezana z naslvm in učinkvita. Prehdi med dstavki s načrtvani in učinkviti. Tabela 3: Tri vrste meril jezikvna pravilnst, slg in zgradba za preverjanje jezikvnega znanja v maturitetnem eseju. Opisana je najvišja, t je 5. raven znanja K je pstpek blikvanja meril za književn in jezikvn znanje, ki ga p pravilu strkvn vdi maturitetna kmisija za slvenščin, zaključen, je ptrebn dlčiti pstpek cenjevanja, ki ga mraj upštevati zunanji cenjevalci. Ti se na strkvnih seminarjih pprej dbr seznanij z mtivn-tematskimi, idejnimi, slgvnimi in jezikvnimi analizami predpisanih maturitetnih besedil, na katerih temeljij cenjevalna merila. 2 Ocenjevanje znanja, merska lestvica in bstječi način cenjevanja maturitetnih esejev Ocenjevanje znanja je na vrsti šele, k sm z merili dlčili kličin in kakvst znanja. Pri sedanji splšni maturi kandidati dbij največ 50 tčk, pri čemer se pzitivna cena začne pri približn 25 tčkah, v prgramu mednardne mature se 25 mžnih tčk razdeli na sedem cen, prag za zadstn cen je pri približn plvici tčkah, v Franciji je mgče dbiti 20 tčk, zadstna cena se začne pri desetih tčkah, v Nemčiji pa je d 6 mžnih tčk meja za pzitivn cen 4,3 tčke. V našem primeru sm pet razredv cen razdelili tak, da sm vsak snvn cen dplnili s četrtinskima vrednstma cene; za cen dbr (3) še vrednsti 2,75 in 3,25. Tak sm dbili 15-stpenjsk lestvic in j uprabili pri vsakem eseju dvakrat, za vsebinski in jezikvni del esejev psebej. Pri sedanjem načinu cenjevanja vsebinski del esejev predstavlja 30 tčk ali 60 dsttkv skupne cene, jezikvni del pa 20 tčk ali 40 dsttkv skupne cene. Pri tem se dgaja, da kandidat za vsebinski del dbi na primer 8 tčk, za jezikvni del pa 18 tčk, t je skupaj 26 tčk ali 52 dsttkv tčk za esej v celti, trej knčn cen zadstn (2). P drugi strani lahk kandidat dbi za vsebinski del 29 tčk, za jezikvni del pa 8 tčk, t je 37 tčk ali 74 dsttkv za esej v celti, kar pmeni knčn cen dbr (3). V prvem primeru gre za izrazit književn neznanje, v drugem pa za izjemn dbr pznavanje, razumevanje, primerjanje,

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 21 utemeljevanje in vredntenje književnih del, vendar je razlika med kandidatma v cenah premajhna in s tem nepravična. Vsaj prvi kandidat ne bi smel dbiti pzitivne cene za celten esej. Pleg tega bi bil ptrebn pri drugem kandidatu (ba eseja s šiframa 7...3 in 7...6 sta s spmladanskega rka splšne mature 2012) prešteti števil jezikvnih napak in pri tem upštevati dlžin eseja, saj gstta napak ni pri vseh kandidatih enaka. K pravičnsti jezikvne cene bi pripmgel tudi pregled teže napak, saj bi mrala biti zaradi težjih in sistemskih napak cena nižja kt pri lažjih in v naglici narejenih napakah. Trenutn se v deležu 8 mžnih dštetih tčk za jezikvn nepravilnst izenačujej kandidati s 27 in približn 90 napakami! Ddajm še dejstv, da se v tem segmentu cenjevanja jezika zunanji cenjevalci razhajaj za 48 dsttkv tčk, pri cenjevanju slga pa za 55 dsttkv tčk (Čkl 2013: 71), kar pmeni, da bi mral pvprečn vsak esej v pnvn cenjevanje. Ddajm, da je s 50-stpenjsk cenjevaln lestvic težk utemeljiti, zakaj se na primer esej s 37 tčkami razlikuje d eseja z 31 tčkami za cel razred cene. Teretičn 50-stpenjska lestvica razlikuje 50 različnih kakvsti esejev, vendar sm v predhdni raziskavi (Čkl in Cankar 2008: 48) ugtvili, da je razlčevanje kakvsti esejev z manj kt 5 tčkami razlike nemgče. Sedanja 50-stpenjska lestvica tudi ne zmre ustrezn dlčiti razreda cene, ker ni zasnvana na taksnmskih ravneh znanja, pač pa na cenjevalčevem bčutku, v klikšni meri je kandidat realiziral hiptetičn idealne dgvre, ki jih sestavi maturitetna kmisija, ti pa s blikvani na pdlagi esejskih navdil, ki jih kandidati dbij na začetku pisanja eseja. Taki dgvri cenjevalcu ne nudij dvlj pre za vredntenje večinskega deleža knkretnih esejev s pvprečnim znanjem. Primerjava sedanjega tčkvnega načina cenjevanja, ki temelji na binarnem ppisvanju pristnsti z. dstnsti pričakvanih dgvrv, s tremi drugačnimi vrstami meril je pkazala, da bstječa merila zmrej razlikvati dbre eseje d slabih le v 15 dsttkih vseh esejev, zajetih v raziskav. Pleg tega je krektnst cen, pridbljenih na sedanji tčkvni način cenjevanja, vprašljiva, saj je primerjava z cenami, pridbljenimi s taksnmsk bčutljivejšimi merili, pkazala, da s bili na maturi slabši in srednji eseji cenjeni prenizk, bljši eseji previsk, števil dličnih cen pa je bil pri tem zel nizk. Taki rezultati tudi pazn dstpaj d rezultatv na maturi iz matematike in angleškega jezika, saj se interne cene iz slvenščine v 4. letniku ene izmed ljubljanskih gimnazij razlikujej d cen na maturi za 20 dsttkv, pri matematiki za 6 dsttkv, pri angleščini pa za 2 dsttka (Čkl 2013: 75). Psledica uprabe meril, ki ne temeljij na taksnmsk razvrščenem znanju, pač pa na cenjevalčevem približnem vredntenju znanja na pdlagi idealnih esejskih dgvrv, je tudi precejšnja neskladnst med zunanjimi cenjevalci. Raziskava je pkazala (Čkl in Cankar 2008: 87), da je bila skupina 45 esejev s prvtnimi cenami zadstn ali 52 dsttkv tčk, dbr ali 72 dsttkv tčk ter prav dbr ali 78 dsttkv tčk pri pnvnem cenjevanju z istimi merili cenjena mčn razpršen. Prvtn zadstni eseji s dbili cene d nezadstn (1) d prav dbr (4), prvtn dbri eseji cene d zadstn (2) d dličn (5), prvtn prav dbri eseji pa d cene nezadstn (1) d cene dličn (5).

22 Snja Čkl in Valentin Bucik Zunanjim cenjevalcem predstavlja pleg cenjevanja vsebine in jezika ddaten izziv tudi cenjevanje zgradbe esejev, saj s ti pisani p navdilih, ki predstavljaj ekspzicijske tčke za vsebinski in hkrati zgradbeni ptek eseja (Dlgan 1981: 214; Ambrž, Krakar Vgel in Šimenc 2006: 112). Če se kandidati sredinij na utemeljevanje dživljanja, razumevanja in vredntenja lastnega dialga s predpisanimi literarnimi deli, kar pravzaprav predvideva vsakletni maturitetni katalg, skladn z gimnazijskim učnim načrtm iz leta 2008, se ddaljij d esejskih navdil in s tem izgubljaj dragcene tčke; pri ceni pa s prikrajšani tudi tisti kandidati, ki bi znali esej napisati pvsem samstjn. Obenem preseneča dejstv, da se cenjevalci cel pri cenjevanju zgradbe esejev, ki d kandidatv zahteva tg upštevanje navdil, razhajaj za 28 dsttkv tčk (Čkl 2013: 71). 3 Reševanje težav pri sedanjem načinu cenjevanja Sdeč p navedenih pmanjkljivstih bstječega načina cenjevanja je ključni prblem dstnst merjenja znanja. T pteka najlaže s pmčj taksnmsk razvrščene lestvice izpitnih zahtev. Pmembn je zavedanje, da npr. cena 4 izhaja iz temeljitega znanja, cena +3 pa iz snvnega znanja, kakr sm predstavili pd 1. tčk. Merila za vsebinski del esejev naj vključujej pise knkretnih izpitnih zahtev za vsebin in ubeseditvene pstpke, merila za jezikvni del pa naj upštevaj kličin težjih in lažjih napak glede na dlžin kandidatvega eseja. Pleg tega jezikvn spretnst kandidatv mčn razkrivata zmžnst blikvanja zahtevnejših zlženih pvedi ter zmžnst načrtvanja dstavčn smiselnega pteka besedila. Tudi pestrst besedišča in upraba strkvnih izrazv prispevata k višji ceni vse t pd pgjem, da ima cenjevalec mžnst nenehnega primerjanja kandidatvega izdelka z mersk lestvic, ki vsebuje pise pričakvanih stpenj izpitnega znanja. Za ustrezn dlčitev knčne cene esejev je pmembn razmerje med vsebinskim in jezikvnim deležem eseja. Jezikvni del se mra gibati med 20 in 25 dsttki celtnega eseja, kar p eni strani mgča dvlj velik vpliv kandidatvega jezikvnega znanja na celten vtis eseja, hkrati pa jezikvn znanje ali neznanje ne zasenči književnega dela znanja, ki ga esej pravzaprav preverja. Če pri cenjevanju esejev uprabim dva samstjna cenjevalna lista, enega za vsebin in drugega za jezik, je mgče jezikvni del glede na vsebinski del esejev upštevati v pljubnem dsttnem deležu celtne esejske cene. Tudi dlčanje razreda cene je zel pmembn, pri čemer je zahtevnstn razvrščeni preplet vsebinskega, jezikvnega in prceduralnega znanja pra za ddelitev strkvn neprečnih in pravičnih cen. Pri mrebitnem pnvnem cenjevanju istih esejev z istimi merili tak ne bi prihajal d tak razpršenega dstpanja cen kt sedaj, saj cenjevalna lestvica s 15 stpnjami dvlj dbr definira snvnih 5 razredv cen in s tem ustrezn razlikuje zahtevnejše esejske razčlembe d preprstih bnv. Z ustrezn dlčitvij knčnih cen ne bi prihajal d tak velikih razlik med ntranj šlsk in zunanj maturitetn cen kandidatv pri

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 23 slvenščini, števil dličnih cen pa bi se pvečal. Primerljivst z nekaterimi tujimi evrpskimi državami bi bila večja, če bi kandidatm pstavili prblemski naslv, jih spdbudili k samstjnemu razmišljanju in lastnemu blikvanju kherentnega besedila, dgvre pa pričakvali na neklik višjih taksnmskih ravneh. 4 Ocenjevanje eseja s pskusne splšne mature 2014 z nvimi merili Za pnazritev reševanja pisanih težav pri sedanjem načinu cenjevanja maturitetnih esejev iz slvenščine sm vzeli esej s pskusne splšne mature leta 2014 (RIC 2014b). Kandidat/-ka ga je napisal/-a na eni izmed ljubljanskih gimnazij v kviru šlskih predmaturitetnih izpitv. Besedil ima 746 besed d zahtevanih najmanj 700 besed. Razdeljen je na 9 dstavkv z ustreznima uvdm in zaključkm. Tabela 4 prikazuje merila, razdeljena na 5 stpenj. Vsaka stpnja ima p 6 alinej pisanih knkretnih izpitnih zahtev. Stpnje znanja se p zahtevnsti znižujej d 5 d 1. Ddana je cenjevalna lestvica z snvnimi 5 razredi cen, pri čemer je vsak razred razdeljen na 3 mžne nianse snvne cene. Značilnsti cenjevanega eseja s pdčrtane, navedena je cena za vsebinski del eseja. Ocena +5 5 5 +4 4 4 Taksnmska razčlemba znanja v eseju z naslvm Maks in Hamlet v»zaplevljenem«vrtu Predstavi mng pdatkvnih pdrbnsti dgajalnem prstru in času v dramah, izbere najučinkvitejše in jih smiseln uprabi; tehtn in pdrbn navede najpmembnejše kliščine, v katerih sta se znašla junaka na začetku dram; pdrbn, pglbljen in utemeljen znači Kantrja in Klavdija; upšteva (zunanjst,) ntranjst in delvanje beh seb; primerjava Maksvega in Hamletvega sppada z antagnistma vsebuje pdbnsti in razlike; je razvita, utemeljena in pnazrjena; pristna je kandidatva lastna ugtvitev; vredntenje Maksvega in Hamletvega delvanja je razvit in utemeljen; sebni dziv in djemanje sprčilnsti beh rmanv pklicansti k etičnemu delvanju, prevzemanju vlge žrtve, pgjni tragičnsti antagnistv, relativnsti zmage ipd. sta pazna, dbr utemeljena in prepričljiva. Predstavi pdatkvne pdrbnsti dgajalnem prstru in času v dramah in jih smiseln uprabi; navede najpmembnejše kliščine, v katerih sta se znašla junaka na začetku dram; (Maks) utemeljen znači Kantrja in Klavdija; upšteva ntranjst in delvanje beh seb; primerjava Maksvega in Hamletvega sppada z antagnistma vsebuje pdbnsti in razlike ter je razvita; lastna ugtvitev je deln pristna; vredntenje Maksvega in Hamletvega delvanja je deln razvit in v večini utemeljen; sebni dziv in djemanje sprčilnsti beh rmanv pklicansti k etičnemu delvanju, prevzemanju vlge žrtve, pgjni tragičnsti antagnistv, relativnsti zmage ipd. sta pazna in utemeljena.

24 Snja Čkl in Valentin Bucik +3 3 3 +2 2 2 +1 1 1 Predstavi snvne pdatke in nekaj pdrbnsti dgajalnem prstru in času v dramah; navede nekaj pmembnejših kliščin, v katerih sta se znašla junaka na začetku dram; znaka Kantrja in Klavdija je smiselna; deln upšteva ntranjst in delvanje seb; primerjava Maksvega in Hamletvega sppada z antagnistma vsebuje ali pdbnsti ali razlike z. je smiselna; vredntenje Maksvega in Hamletvega delvanja je preprst ali dživljajsk ali klišejsk; sebni dziv in djemanje sprčilnsti beh rmanv pklicansti k etičnemu delvanju, prevzemanju vlge žrtve, pgjni tragičnsti antagnistv, relativnsti zmage ipd. sta pristna v nekaj primerih. Predstavi nekaj snvnih pdatkv dgajalnem prstru in času v dramah; navede nekaj kliščin, v katerih sta se znašla junaka na začetku dram; (Hamlet) znaka Kantrja in Klavdija je skrmna; upšteva ali ntranjst ali delvanje seb; primerjava Maksvega in Hamletvega sppada z antagnistma vsebuje ali pdbnsti ali razlike z. je nakazana; vredntenje Maksvega in Hamletvega delvanja je nakazan z. ga nadmešča bnavljanje; sebni dziv in djemanje sprčilnsti beh rmanv pklicansti k etičnemu delvanju, prevzemanju vlge žrtve, pgjni tragičnsti antagnistv, relativnsti zmage ipd. sta kmaj pristna ali pmanjkljiva. Pdatkv dgajalnem prstru in času v dramah ne navede z. s pmanjkljivi ali napačni; ne navede kliščin, v katerih sta se znašla junaka na začetku dram, ali pa s napačne; znake Kantrja in Klavdija ni ali je neustrezna; primerjava Maksvega in Hamletvega sppada z antagnistma je dstna ali napačna; vredntenja Maksvega in Hamletvega delvanja ni ali je neustrezn; sebni dziv in djemanje sprčilnsti beh rmanv pklicansti k etičnemu delvanju, prevzemanju vlge žrtve, pgjni tragičnsti antagnistv, relativnsti zmage ipd. sta neustrezna ali dstna. Pripmba Uvd in zaključek sta vsebinsk primerna, manjka razmislek relativnsti zmage. Ocena +3 ali največ 3,5 (pdatkvn znanje je slabše kt sta prcesn in dzivn znanje). Razred cene je 3. Tabela 4: Merila in cenjevalna lestvica za preverjanje književnega znanja v izbranem predmaturitetnem eseju Na pdlagi števila pdčrtav v psameznem razredu cene sm se dlčili za cen +3 ali največ za 3,5. Ocena 3,5 bi bila mžna, ker je pdatkvn znanje ki velja za enstavnejše blj pmanjkljiv, kt sta prcesn in dzivn znanje ki veljata za zahtevnejši. Za merjenje in cenjevanje jezikvnega dela eseja sm izbrali taksnmsk lestvic z pisi jezika, slga in zgradbe eseja. Opisi vsebujej zlasti tista pdrčja, ki kandidate najblj lčujej med sebj.

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 25 Ocena Taksnmska razčlemba jezika, slga in zgradbe; 746 besed +5 5 5 +4 4 4 +3 3 3 +2 2 2 +1 1 1 Jezik: je pravilen, pester in jedrnat. Ni težjih pravpisnih, blikvnih in skladenjskih napak. Prevladujej kmpleksne pvedi, značilna je lahktnst izražanja. Slg: vsebuje učinkvit in bgat izbr besed; prepznavna je sebna pripvedna perspektiva; uprabljene s mrebitne izvirne prispdbe; strkvni izrazi s pristni in učinkvit uprabljeni. Zgradba: je v celti premišljena in učinkvita. Uvd in zaključek sta dbr pvezana z naslvm in učinkvita. Prehdi med dstavki s načrtvani in učinkviti. Jezik: je pravilen in pester. Pristne s psamezne pravpisne ali blikvne ali skladenjske napake, prevladujej lažje. Pristne s tudi kmpleksne pvedi, izražanje je smiseln in pregledn. Slg: vsebuje pvsem ustrezen in deln bgat izbr besed; pripvedna perspektiva je pazna v nekaj primerih; pristni s nekateri praviln uprabljeni strkvni izrazi. Zgradba: je pregledna in smiselna. Uvd in zaključek sta pvezana z naslvm in smiselna. Prehdi med dstavki s načrtvani. Jezik: je primern pravilen. Vsebuje sam nekaj težjih pravpisnih (1), blikvnih (3) in skladenjskih napak (0), lažjih je večje števil (32). Značilne s dvstavčne in enstavčne pvedi, izražanje je smiseln. Slg: vsebuje v večini ustrezen izbr besed; pazne je nekaj pzrnsti v izbiri ubeseditve; strkvnih izrazv ni. Zgradba: ustreza zahtevam v navdilih. Uvd in zaključek sta smiselna. Prehdi med dstavki nis načrtvani, a ne mtij preglednsti eseja. Jezik: je deln pravilen in deln kherenten. Vsebuje težje pravpisne, blikvne in skladenjske napake. Prevladujej enstavčne pvedi, izražanje je smiseln. Slg: vsebuje deln ustrezen izbr besed; ubeseditev je nerdna ali kmaj primerna. Zgradba: deln ustreza zahtevam v navdilih. Uvd in zaključek sta uprabljena. Prehdi med dstavki s naključni in pnekd mtij preglednst eseja. Jezik: je redk pravilen in kherenten. Vsebuje večje števil težjih pravpisnih, blikvnih in skladenjskih napak. Pvedi s enstavčne in pnekd nerazumljive. Slg: vsebuje redk ustrezen izbr besed; ubeseditev je neprimerna. Zgradba: ni ustrezna. Uvd in zaključek nista uprabljena ali smiselna. Prehdi med dstavki nis smiselni, razumljivst napisanega je v celti neustrezna. Skupaj + dbr (+3). Razred cene je 3. Tabela 5: Merila in cenjevalna lestvica za jezikvni del izbranega predmaturitetnega eseja Glavna jezikvna značilnst cenjevanega eseja sta bili kmpleksnst in preglednst pvedi, p drugi strani pa večje števil slgvnih napak. Na pdlagi pdčrtanih značilnsti izbranega eseja sm se dlčili za cen +3. Izračun skupne cene vsebinskega in jezikvnega dela eseja pteka b pdmeni, da je jezikvn znanje zastpan z 20-dsttnim deležem celtne cene. V našem primeru je t 3,25 d 5 mžnih cen za vsebin in 3,25 d 5 mžnih cen za jezik v razmerju 80 : 20. Skupaj je t 3,25/5 x 80 za vsebin in 3,25/5 x 20 za jezik; trej 52 + 13 = 65 % d 5 mžnih cen. Dbljena cena, izražena v dsttkih, predstavlja spdnji rb cene dbr (3), saj se glede na ustaljene meje med pzitivnimi cenami cena dbr (3) razteza med 63 in 76 % tčk.

26 Snja Čkl in Valentin Bucik Kak bi ptekal cenjevanje izbranega predmaturitetnega eseja s sedanjimi maturitetnimi merili? Na pdlagi tčkvnika, ki ga je izdal RIC spmladi (RIC 2014c) p predmaturitetnem preizkusu, bi kandidat/-ka za prvi del navdil, t je za predstavitev dgajalnega časa, prstra in kliščin, dbil/-a 7 tčk d 12 mžnih; za drugi del navdil, t je za znak antagnistv in primerjav Maksvega in Hamletvega bja z njima, verjetn 6 tčk d 14; za vredntenje Maksvega in Hamletvega delvanja pa mrda 3 tčke d 4 mžnih. Glede na t, da sedanje cenjevaln rdje ne vsebuje meril za merjenje znanja, mra zunanji cenjevalec razplžljive tčke ddeljevati p lastnem bčutku. Prblematika je pdrbneje predstavljena v Čkl 2013 (36 38). Vsebinski del eseja bi bil trej cenjen s približn 16 tčkami d 30 mžnih, jezikvni del pa glede na števil napak z 12 tčkami d 20 mžnih. Skupaj je t 28 tčk d 50 mžnih tčk ali 56 % tčk. Odsttek knčne cene eseja, cenjenega s sedanjimi merili, ustreza srednji vrednsti cene zadstn (2), kar pa ne ustreza dejanski taksnmski vrednsti tega eseja kandidat/-ka ne izkazuje le šibkega snvnega znanja, pač pa zanesljiv, utrjen snvn znanje, kar ustreza ceni dbr (3). 5 Prednsti nvih meril Razlika v cenah, pridbljenih z nvimi in s sedanjimi merili, znaša 9 dsttnih tčk ali v našem primeru razred ene cele cene d 5 mžnih cen. Če upštevam še težave, pisane pd tčk 2 tega prispevka, kaže zaradi pravičnsti in strkvne neprečnsti maturitetnega cenjevanja esejev iz slvenščine iskati nve rešitve. V maturitetnem katalgu, ki ga izdaja RIC, je vsak let bjavljena celstna taksnmska lestvica za cenjevanje esejskih nalg, zasnvana na Blmvi razpreditvi petih ravni znanja. Prav t lestvic sm vzeli za pdlag naših nvih meril, le da sm namest Blmvih pisv uprabili merila za razvijanje ključnih zmžnsti za vseživljenjsk učenje, skladn s predpisanim učnim načrtm za slvenščin. Tak izbljšana nva merila, ki imaj tudi samstjen, taksnmsk pdprt cenjevalni list za jezikvn znanje, izkazujej več prednsti. Upraba nvih meril je enstavna, saj zunanji cenjevalec pri cenjevanju vsebinskega in jezikvnega dela eseja sam pdčrtuje tiste pise v merilih, ki s značilni za cenjevani esej. Merila s pregledna, saj s 5 razredi in 15 cenami cenjevalcu nudij sprtn infrmacij, klik je vreden izdelek, ki ga cenjuje. Pstpek cenjevanja je strkvn neprečen, saj se pridbljene cene razlikujej glede na taksnmsk utemeljene ravni kandidatvega vsebinskega, prcesnega in jezikvnega znanja. Bistvena prednst nvega cenjevanja pa je zagtv pristnst meril, ki jih sedanji način cenjevanja ne pzna. Če znanja pred cenjevanjem ne izmerim, je naša cena, utemeljena na bčutku, neustrezna.

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 27 Kakvstna merila s trej predpgj za kakvstn cenjevanje. Objektivnst in zanesljivst cenjevanja (Bucik 2003: 123), ki ju na tak način dsežem, sta dbra pdlaga za dseganje tudi drugih merskih značilnsti vsaj še bčutljivsti in razlčljivsti (Bucik 2012: 144). Ker je splšna matura državni izpit s selektivn funkcij, pa je pravičnst cen eden ključnih kriterijev za uprab izbranega načina cenjevanja maturitetnih esejev iz slvenščine. Literatura Ahmed, Ayesha in Pllitt, Alastair, 2009: Evaluating the evidence in assessment. A paper fr the 34th annual cnference f the Internatinal assciatin fr educatinal assessment. Preverjanje in cenjevanje 6/1 2. 59 69. Ambrž, Darinka, Krakar Vgel, Bža in Šimenc, Brane, 2006: Od spisa d eseja. Ljubljana: DZS. Athertn, James S., 2013: Learning and teaching; Blm s taxnmy. <http://www. learningandteaching.inf/learning/blmtax.ht>. (Dstp 28. 4. 2014.) Bucik, Valentin, 2003: Kak natančn in bjektivn je mgče preverjati znanje materinščine? Ivšek, Milena (ur.): Pučevanje materinščine načrtvanje puka ter preverjanje in cenjevanje znanja. Tretji mednardni simpzij. Nva Grica, 27. 29. nvember 2003. Zbrnik prispevkv. Ljubljana: ZRSŠ. 119 128. Bucik, Valentin, 2012: Opredelitev nekaterih indeksv in pjmv, uprabljenih v edukmetrični analizi. Milekšič, Vlad (ur.): Letn prčil Splšna matura 2012. Ljubljana: RIC. 142 144. Cencič, Majda, 2004: Primerjava med pisnimi kriteriji znanja in analitičnim ter celstnim cenjevanjem besedil. Sdbna pedaggika 55/121 (1). 40 57. Čkl, Snja, 2000: Merila za ntranje cenjevanje lahk izdelam učitelji sami. Krek, Janez, in Cencič, Mara (ur.): Prblemi cenjevanja in devetletna snvna šla. Ljubljana: Pedagška fakulteta in ZRSŠ. 167 188. Čkl, Snja, 2013: Metdlška in vsebinska primerjava mdelv cenjevanja znanja pri maturitetnih esejih iz slvenščine. Nebjavljen dktrsk del. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filzfska fakulteta, Oddelek za slvenistik. Čkl, Snja, in Cankar, Gašper, 2008: Raziskava različnih vrst kriterijev za cenjevanje maturitetnih esejev iz slvenščine. Raziskvaln prčil. Ljubljana: RIC. Dlgan, Milan, 1981: Naslv in razčlenitev. Jezik in slvstv 26/6. 214 216. Erhartič, Blanka, 2008: Učinkvitst navdil za pisanje maturitetnega eseja iz slvenščine. Slvenščina v šli 12/4. 27 40. Grnlund, Nrman E., 2006: Assessment f student achievement. Bstn, MA: Pearsn. Ivšek, Milena, 2006: Ali nas evrpski dkument ključnih kmpetencah zavezuje? Vzgja in izbraževanje 37/1. 72 74. Juvan, Mark, 1999: Prblematičnst maturitetnega eseja krenini v zunanjem preverjanju znanja in izbirni vlgi maturitetnega cenjevanja. Zltan, Jan (ur.): Razptja slvenske literarne vede. Zbrnik Slavističnega društva Slvenije 9, Slvenski slavistični kngres, Murska Sbta, 1998. Ljubljana: ZRSŠ. 146 148.

28 Snja Čkl in Valentin Bucik Krakar Vgel, Bža,1994: Preverjanje znanja in spsbnsti pri puku književnsti. Krakar Vgel, Bža (ur.): Književnst na maturi. Ljubljana: ZRSŠ. 5 51. Krakar Vgel, Bža, 2004: Pglavja iz didaktike književnsti. Ljubljana: DZS. Marentič Pžarnik, Barica, in Plut Pregelj, Lepldina, 2009: Mč učnega pgvra: Pti d znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS. Marzan, Rbert J., in Kendall, Jhn S., 2007: New taxnmy f educatinal bjectives. Thusand Oaks, CA: Crwin Press. Osterhf, Albert, 2001: Classrm applicatins f educatinal measurement (3. izd.). Upper Saddle River, NJ: Merrill Prentice Hall. Perkins, David, 2012: Pučevanje za razumevanje. Prevd prispevka: Perkins, David (1993). Teaching fr understanding. V: American educatr: The prfessinal jurnal f the American federatin f teachers, 17/3. 8, 28 35. Vzgja in izbraževanje 18/5. 15 23. Rutar Ilc, Zra, 2008: Opisni kriteriji in pisniki: izhdišče za pvratn infrmacij kvalitativnih vidikih znanja. Sdbna pedaggika 59/125 (psebna št.). 24 47. Rutar Ilc, Zra, 2011: Pučevanje za razumevanje. Sdbna pedaggika 62/129 (1). 76 99. Saksida, Igr, 1998/99: Izhdišča in predlgi za zunanje preverjanje bralne spsbnsti. Jezik in slvstv 44/3. 51 60. Saksida, Igr, 2008: Pti in razptja didaktike književnsti. Mengeš: Izlit. Slvenščina, izpitna pla 1. Navdila za cenjevanje. Mderirana različica. 6. maj 2014. Ljubljana: RIC. http://www.ric.si/mma/m141-103-1-3/2014100714434957/. (Dstp 15. 12. 2014.) Slvenščina, izpitna pla 1. Predmaturitetni preizkus. PMP 2014. Navdila za cenjevanje. Mderirana različica. RIC. Slvenščina, izpitna pla 1. Šlski esej. 6. maj 2014. RIC. http://www.ric.si/mma/m141-103-1-1/2014100714434681/. (Dstp 15. 12. 2014.) SSKJ2, 2014: Slvar slvenskega knjižnega jezika, Druga izdaja. Ljubljana: Cankarjeva zalžba. Šimenc, Brane, 2005: Matura 2004 (Prčil). Slvenščina v šli 10/1. 61 68. Štraus, Mjca, in Repež, Maša, 2006: Kmpetence v prgramu mednardnih primerjav dsežkv učencev PISA. Vzgja in izbraževanje 37/1. 56 60. Vseživljenjsk učenje: prispevek izbraževalnih sistemv v državah članicah Evrpske unije. Rezultati študije Eurydice. Dkument je pripravila Evrpska enta EURYDICE za ministrsk knferenc b uvajanju prgramv SOCRATES II, LEONARDO DA VINCI II in YOUTH, v Lizbni, d 17. d 18. marca 2000. (2002). Ljubljana: Ministrstv za šlstv, znanst in šprt. < http://www.see-/educatin_in/pdf/lifelng_learn_cntr_educ_syst_member_statusth-svn-t05.pdf. > (Dstp 27. 11. 2012.) Zupanc, Dark (2004). Prblematika pri ne-testnih blikah preverjanja znanja. Preverjanje in cenjevanje 1/4. 7 14.

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 29 Prilga 1: Prepis eseja s pmžn tabel za kntrl esejskih navdil Maks in Hamlet v»zaplevljenem vrtu«sveta Vsak člvek se kdaj sprašuje p smislu življenja v našem svetu, plnem zmešnjav in zahrbtnsti, a le redk se dlčij, da želij tak svet spremeniti na blje. Med take ljudi sta nedvmn spadala Maks in Hamlet, ki sta se brila za pravičn kaznvanje krivic in knčn zmag pravice. Pstavljena sta v pplnma drugačen zgdvinski čas in prstr, a klub temu delita nekatere pglede na svet in člveštv. Hamlet je pstavljen v pzni srednji vek, na danski grad Elsinr, kamr se je vrnil na pgreb svjega umrjenega četa in na prk med svj materj in svjim stricem. Med tem biskm dma se Hamletu prikaže duh pkjnega četa, ki zahteva maščevanje in zadstitev pravici. Ker Hamlet ni v celti prepričan Klavdijevi krivdi, se dlči, da b igral zblaznelega člveka in prezn čakal na najmanjš Klavdijev napak, s kater bi se izdal. Maks pa je v drami Kralj na Betajnvi pstavljen v prelm 19. v 20. stletje, v manjši kraj Betajnva na slvenskem pdeželju. Tudi n se je pravkar vrnil dmv iz študija v tujini. Maks je pravzaprav faliran študent z mčnim čutm za pravic in pmč sčlveku. Ob vrnitvi najde dma bubžanega četa, ki mu ni več zmžen plačevati študija in ki večin svjega časa preživi v Kantrjevi gstilni, kjer pije na upanje. Maksa b prihdu dmv čaka še en neprijetn presenečenje. Njegva ljubezen izpred nekaj let je zarčena z drugim mškim, ki ga splh ne ljubi, temveč je z njim sam, da b izbljšan njen scialni plžaj. Maks ima tudi nenavaden bčutek, da ve, kd je ubil Kantrjevega bratranca. Sumi namreč samega Jzefa Kantrja, njegv sum pa se ptrdi, k izve za Ninine bldnje četvi smrti. Želi si vsaj neklik zadstiti pravici in preprečiti Kantrjev kandidatur za deželnega pslanca. Tudi ba antagnista sta si zel pdbna. Oba imata izredn želj p mči in blasti in sta zardi tega pripravljena spregledati marsikakšen svj mralni zadržek. Oba sta zaradi te želje umrila enega svjih srdnikv in nihče d njiju tega dejanja večin drame ne bžaluje. Oba sta izjemna manipulatrja, ki svje nasprtnike z lahkt spravita na svj stran in jih naščuvata na nek drug seb. Imata le zel redke trenutke slabsti, ki hitr minej in ne vplivaj usdn na njuni življenji. Klavdij tak trenutek dživi b mlitvi v svji sbi, p predstavi, ki uprizarja njegv umr Hamletvega četa, Kantr pa bratrančev umr bžaluje le p Maksvi hipnzi, ki mu za trenutek zbudi slab vest. Oba se svjih nasprtnikv v plitični ali zasebni sferi rada znebita z umrm. Klavdij pšlje Hamleta v Anglij s pismm, naj ga takj ubijej, Kantr pa kar enstavn ustreli Maksa. Bj med Hamletm in Klavdijem ter prav tak med Maksm in Kantrjem bi pisala kt zel neuspešen, ba antagnista sta ves čas krak pred prtagnistma. Tudi za trenutek, k ju prtagnista prehitita, tega ne znata dbr izkristiti, zat na kncu prpadeta. Hamlet je v svjem bju izjemn nedlčen in preveč premišljen, zat nikdar ne naredi stvari, ki bi bila zanj najbljša. Tudi k že zagtv ugtvi, da je Klavdij mrilec, ga ne ubije takj, ker ne želi, da bi umrl spvedan. Edina dlčnst, ki j pkaže, je na kncu drame, k Klavdija zabde z zastrupljenim mečem in ga prisili, da spije svj lasten strup.

30 Snja Čkl in Valentin Bucik Maks se mi zdi p drugi strani velik blj dlčen. P tem, k hipntizira Kantrja je dlčen, da ga b dvrnil d kandidature za deželnega pslanca, a se ne zaveda, da mu t nikakr ne b uspel, ker je Kantr precej mčnejši d njega. Zaradi svje mčne načelnsti in nepripravljensti za sprejemanje pdkupnine se Kantrju zameri in zat se ga slednji dlči dstraniti. Oba junaka na kncu klavrn knčata. Zdi se mi zanimiv, da Hamlet, kljub temu, da ni tak mraln zaveščen kt Maks in tudi sam zagreši Plnijev umr, ne knča kt ppln praženec, saj umre tudi Klavdij in s tem je vsaj deln zadščen pravici. Maks pa, ki se vse življenje bri za bljši plžaj delavskega slja in ki je mraln pvsem nesprna seba, knča umrjen v cestnem jarku, za njegv umr pa bdlžij nedlžnega člveka. Njegv nasprtnik v tem primeru nedvmn zmaga, saj lahk svje življenje nemten živi naprej in se ne zmeni za pretekle dgdke. V beh dramah sem trej dbila bčutek, da se za izbljšanje našega iztirjenega ne splača briti, saj na kncu vedn nastradaj najblj pravični ljudje. Maks in Hamlet sta bila s svjim delvanjem skraj pplnma neuspešna in sta z njim le pspešila svj prpad.

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 31 Pmžna tabela za kntrl kandidatve realizacije esejskih navdil Maks in Hamlet živita v svetu, plnem laži in nasilja. Ali bi znali predstaviti dgajalni čas in prstr v beh dramah ter kliščine, v katerih se znajdeta Maks in Hamlet na začetku drame? Označite njuna antagnista (Kantrja in Klavdija) in primerjajte Maksv in Hamletv sppad z njima. Kak bi vredntili Maksv in Hamletv delvanje? Predstavi dgajalni čas dgajalni prstr kliščine Označi (zunanjst, ntranjst, delvanje) Kantrja Klavdija Primerja (pdbnsti, razlike, ugtvitev) Maksv sppad s Kantrjem in Hamletv sppad s Klavdijem Maks Hamlet Ubeseditveni pstpek M + + + + + H + + (znači ba hkrati) Skupen dstavek s primerjav, ugtvitvij in vredntenjem vrednti Maksv delvanje Hamletv delvanje Vsebinske napake: Hamlet je prišel na četv pgreb in materin prk Klavdij mli v svji sbi Hamlet prisili Klavdija, da spije lasten strup Ocena p vtisu za vsebin bi bila 3 ali +3. Taksnmsk gre za razred cene z zanesljivim snvnim znanjem, ne pa za temeljit znanje (4) z. nikakr ne za pmanjkljiv snvn znanje (2).

32 Snja Čkl in Valentin Bucik Prilga 2: Prepis eseja z značenimi jezikvnimi napakami Maks in Hamlet v»zaplevljenem vrtu«sveta (746 besed) Vsak člvek se kdaj sprašuje p smislu življenja v našem svetu, plnem zmešnjav in zahrbtnsti, a le redk se dlčij, da želij tak svet spremeniti na blje. Med take ljudi sta nedvmn spadala Maks in Hamlet, ki sta se brila za pravičn kaznvanje krivic in knčn zmag pravice. Navezvanje (edn.) Slg (pnavljanje) Pstavljena sta v pplnma drugačen zgdvinski čas in prstr, a klub temu delita nekatere pglede na svet in člveštv. Hamlet je pstavljen v pzni srednji vek, na danski grad Elsinr, kamr se je vrnil na pgreb svjega umrjenega četa in na prk med svj materj in svjim stricem. Med tem biskm dma se Hamletu prikaže duh pkjnega četa, ki zahteva maščevanje in zadstitev pravici. Ker Hamlet ni v celti prepričan Klavdijevi krivdi, se dlči, da b igral zblaznelega člveka in prezn čakal na najmanjš Klavdijev napak, s kater bi se izdal. Maks pa je v drami Kralj na Betajnvi pstavljen v prelm 19. v 20. stletje, v manjši kraj Betajnva na slvenskem pdeželju. Tudi n se je pravkar vrnil dmv iz študija v tujini. Maks je pravzaprav faliran študent z mčnim čutm za pravic in pmč sčlveku. Ob vrnitvi najde dma bubžanega četa, ki mu ni več zmžen plačevati študija in ki večin svjega časa preživi v Kantrjevi gstilni, kjer pije na upanje. Maksa b prihdu dmv čaka še en neprijetn presenečenje. Njegva ljubezen izpred nekaj let je zarčena z drugim mškim, ki ga splh ne ljubi, temveč je z njim sam, da b izbljšan njen scialni plžaj. Maks ima tudi nenavaden bčutek, da ve, kd je ubil Kantrjevega bratranca. Sumi namreč samega Jzefa Kantrja, njegv sum pa se ptrdi, k izve za Ninine bldnje četvi smrti. Želi si vsaj neklik zadstiti pravici in preprečiti Kantrjev kandidatur za deželnega pslanca. Napačna beseda Slg (pnavljanje) Slg (nenatančn) Slg (nenatančn) Napačen predlg Napačen predlg T Slgvn neustrezn Slgvn neustrezn Slgvn neustrezn Glaglski nakln T Trpna blika glagla T

Razvijanje nvih meril za cenjevanje maturitetnih esejev... 33 Tudi ba antagnista sta si zel pdbna. Oba imata izredn želj p mči in blasti in sta zaradi tega pripravljena spregledati marsikakšen svj mralni zadržek. Oba sta zaradi te želje umrila enega svjih srdnikv in nihče d njiju tega dejanja večin drame ne bžaluje. Oba sta izjemna manipulatrja, ki svje nasprtnike z lahkt spravita na svj stran in jih naščuvata na nek drug seb. Imata le zel redke trenutke slabsti, ki hitr minej in ne vplivaj usdn na njuni življenji. Klavdij tak trenutek dživi b mlitvi v svji sbi, p predstavi, ki uprizarja njegv umr Hamletvega četa, Kantr pa bratrančev umr bžaluje le p Maksvi hipnzi, ki mu za trenutek zbudi slab vest. Oba se svjih nasprtnikv v plitični ali zasebni sferi rada znebita z umrm. Klavdij pšlje Hamleta v Anglij s pismm, naj ga takj ubijej, Kantr pa kar enstavn ustreli Maksa. Napačn priredje pravpis Napačna vrsta zaimka Besedni red Napačna beseda Napačna beseda Napačna beseda Slgvn nenatančn Slgvn nenatančn Slgvn nenatančn Besedni red Bj med Hamletm in Klavdijem ter prav tak med Maksm in Kantrjem bi pisala kt zel neuspešen, ba antagnista sta ves čas krak pred prtagnistma. Tudi za trenutek, k ju prtagnista prehitita, tega ne znata dbr izkristiti, zat na kncu prpadeta. Hamlet je v svjem bju izjemn nedlčen in preveč premišljen, zat nikdar ne naredi stvari, ki bi bila zanj najbljša. Tudi k že zagtv ugtvi, da je Klavdij mrilec, ga ne ubije takj, ker ne želi, da bi umrl spvedan. Edina dlčnst, ki j pkaže, je na kncu drame, k Klavdija zabde z zastrupljenim mečem in ga prisili, da spije svj lasten strup. Slgvn dveč Slgvn neustrezn Maks se mi zdi p drugi strani velik blj dlčen. P tem, k hipntizira Kantrja je dlčen, da ga b dvrnil d kandidature za deželnega pslanca, a se ne zaveda, da mu t nikakr ne b uspel, ker je Kantr precej mčnejši d njega. Zaradi svje mčne načelnsti in nepripravljensti za sprejemanje pdkupnine se Kantrju zameri in zat se ga slednji dlči dstraniti. Vejica dveč Manjka vejica T Napačen predlg Napačn priredje

34 Snja Čkl in Valentin Bucik Oba junaka na kncu klavrn knčata. Zdi se mi zanimiv, da Hamlet, kljub temu, da ni tak mraln zaveščen kt Maks in tudi sam zagreši Plnijev umr, ne knča kt ppln praženec, saj umre tudi Klavdij in s tem je vsaj deln zadščen pravici. Maks pa, ki se vse življenje bri za bljši plžaj delavskega slja in ki je mraln pvsem nesprna seba, knča umrjen v cestnem jarku, za njegv umr pa bdlžij nedlžnega člveka. Njegv nasprtnik v tem primeru nedvmn zmaga, saj lahk svje življenje nemten živi naprej in se ne zmeni za pretekle dgdke. Vejica dveč Napačn priredje Napačn stavčn razmerje V beh dramah sem trej dbila bčutek, da se za izbljšanje našega iztirjenega ne splača briti, saj na kncu vedn nastradaj najblj pravični ljudje. Maks in Hamlet sta bila s svjim delvanjem skraj pplnma neuspešna in sta z njim le pspešila svj prpad. Manjka beseda Slgvn neustrezn