Islandija (Reykjavik) Švedska (Stockholm) Danska (Kobenhavn) ZAHODNA EVROPA. Velika Britanija (London) Nizozemska (Amsterdam) Luksemburg (Luxembourg)

Relevanta dokument
II. gimnazija Maribor Trg Miloša Zidanška Maribor ŠVEDSKA. Dijak: Boštjan Kop, 3. b Mentor: prof. Vesna Vervega

SAS- Destinationer och avreseorter Europa

Dijakinja: Špela Cavnicar Mentor: prof. Vesna Vervega Razred: 3.d Datum: Kazalo. II. gimnazija Maribor

EUROPA PÅ KARTAN. Till läraren. Landområdeskartorna

Osnovni podatki Uradno ime: Konungariket Sverige (Kraljevina Švedska) Glavno mesto: Stockholm Državna ureditev: Parlamentarna monarhija Prebivalstvo:

Norwegian Air Shuttle - Destinationer och avreseorter Europa


278/2011 MAXIMIBELOPPEN FÖR HYRORNA (HYRESTAKET) PER STATIONERINGSORT SOM BETALAS I BOSTADSERSÄTTNING

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

U T R I K E S M I N I S T E R I E T S F Ö R E S K R I F T E R. Ändrar bilaga 7 av utrikesministeriets beslut (nr 86/03) utfärdat den

Ortstilläggens grundvärden i ordinarie tjänsteförhållanden. Tjänstebenämning eller uppgift euro per år. Beskickningschef (kravnivå 1-3)

TRE KRONORS OFFICIELLA LANDSKAMPER FRÅN Endast VM, EM och OS räknas som officiella landskamper.

Albanien /11 Tirana VMkv /10 Solna VMkv /2 Tirana /9 Tirana VMkv 0 0 Tot

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

U T R I K E S M I N I S T E R I E T S F Ö R E S K R I F T E R. Ändrar bilaga 7 av utrikesministeriets beslut (nr 96/04) utfärdat den 22.6.

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

SADRŽAJ PONUDE RASPORED PO TERMINIMA SPECIJAL - KVALIFIKACIJE ZA SP...20

Nr Bilaga 1. Chef för diplomatisk beskickning eller generalkonsulat (kravnivå 1 3) (kravnivå 4 6)

ERSÄTTNING TILL BROTTSOFFER SLOVENIEN

Albanien /11 Tirana VMkv /10 Solna VMkv /2 Tirana /9 Tirana VMkv /10 Solna VMkv 4 1 Tot

DYRORTSKLASSERNA FÖR UTRIKESREPRESENTATIONENS STATIO- NERINGSORTER OCH KOEFFICIENTERNA

Albanien /11 Tirana VMkv /10 Solna VMkv /2 Tirana /9 Tirana VMkv /10 Solna VMkv 4 1 Tot

DYRORTSKLASSERNA FÖR UTRIKESREPRESENTATIONENS STATIONE- RINGSORTER OCH KOEFFICIENTERNA

Slovenska kasus. Genitiv

Destination Bokningsklass F 1 Bokningsklass F 2 Bokningsklass F 3 Bokningsklass R 1 Bokningsklass R 2 Bokningsklass R 3 Rabatt Flex Rabatt Rest.

SADRŽAJ PONUDE RASPORED PO TERMINIMA

Republikens presidents förordning

Kontorsindex. Fler anställda och ett ökat lokalbehov. Vårens mätning 2006 ILLUSTRATION: THOMAS PALMBÄCK

Infrastruktur i en växande region. Borås

Beskickningschef (kravnivå 1-3) Beskickningschef (kravnivå 4-7) Övrigt utrikesråd, ambassadsråd

Ortstilläggens grundvärden i ordinarie tjänsteförhållanden

Bruno Eringstam, Prästängsskolan, Alvesta

InterRail. Res fritt och bekvämt i hela Europa.

Priimek Ime. Naslov. Mobilni telefon. Elektronski naslov

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Januari 2013

jz j k k k k k k k kjz j k k j j k k k k j j

Stena Line Bilsemester 2014 TOTAL Total Kvinna Man år år år år

TECHNICAL DATA SHEET 805R MJUKGÖRARTILLSATS BESKRIVNING. 805R mjukgörartillsats är en binder. Sammansättning baserad på polycaprolacton.

SADRŽAJ PONUDE RASPORED PO TERMINIMA FINALE LŠ JUVENTUS REAL M

Välkommen till årsstämma 2008 HUFVUDSTADEN

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA. Vecka

Varför är prisstabilitet viktigt för dig? Elevhäfte

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

Kontorsindex. Fler anställda men konjunkturen vänder. Höstens mätning 2006 ILLUSTRATION: THOMAS PALMBÄCK

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Vecka

SVERIGES OFFICIELLA A-LANDSKAMPER GENOM TIDERNA RESULTAT

TED NELSON INVITATIONAL Gilliam Indoor Track Stadium, 171 Wellborn Rd, College Station (USA)

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA. Vecka

Kursinbjudan och kursanmälan bifogas. Anmälan kan även göras på Arbetsgivarverkets hemsida under rubrikerna Utbildningar, Praktisk information.

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. April 2011

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Maj 2011

Fader Berg i hornet stöter (epistel nr 3)

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER

TECHNICAL DATA SHEET AU175 MATTERINGSBINDER BESKRIVNING

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Mars 2011

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER

R app o r t T A n a l y s a v f as t p r o v. Ut f ä r dad P e r S a mu el s s on

InterRail. Res fritt och bekvämt i hela Europa.

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER

Redovi vožnje za međunarodni javni linijski prevoz putnika. Država : Švedska

SADRŽAJ PONUDE RASPORED PO TERMINIMA

Studiematerial från riksdagen. Det här är EU. Teds tröja en fråga för EU

Facit till Trampolinen - bråk och decimaltal. Sidan 2 Sidan 3

27. NATURLJUD. o k k o k k k. p k k k kz k k o k k k k k k n k k k. k o k. a f4 Fredrik: kk k. k dk. a f4 4 j. k n. k n k k. k n k n k n.

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. December 2012

Flyttningsersättning enligt flyttningsrätt och flyttningsväg

a p r i l , l e t n i k 5 6, š t e v i l k a 4

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Maj 2012

Mening med ditt liv G/H. o n G/H

3 mg/3 ml Injektionsvätska, lösning. Kytril 2 mg - Filmtabletten 2 mg. 1 mg Injektionsvätska, lösning. 3 mg Injektionsvätska, lösning

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Juli 2013

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Januari 2011

Slovenska cesta Horjul (01) (01)

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Februari 2011

Da bo zares dobro. Vrtna hiška CITY 1849, Vrtna hiška CITY. Izredno stabilno zaradi ALU-CORNER kotnih povezav. 28 mm 3,40 m x 2,50 m

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. September 2011

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Augusti 2011

Välkommen till årsstämma 2007 HUFVUDSTADEN

Studiematerial från riksdagen. Det här är EU. Teds tröja en fråga för EU

Källa: hotel.info-topp 20 globalt (huvudstäder): 1. Tokyo 7, Lissabon 7, Prag 7, Berlin 7, Peking 7,35. 6.

SVERIGES OFFICIELLA A-LANDSKAMPER GENOM TIDERNA RESULTAT

augusti Helg lämplig för landslagsläger F+V

Kalender(Svenska(Fäktförbundet(

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Juli 2011

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER

FINLANDS FÖRFATTNINGSSAMLING

Senatsförvaltningen för vetenskap, forskning och kultur (Berlin) 23 april 2003

Uppsala Summer Heat Blues

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Oktober 2011

Tranors nyttjande av en tranbetesåker vid Draven i Jönköpings län

POSTKODVINSTER á kronor Inom nedanstående postkoder vinner följande 244 lottnummer kronor vardera:

Berlitz och Första Klass 25% Topp 10 15% Period 10/3-15/5

Neum od 45 Hotel Sunce ***/**** polpenzion v conomy sobi **** , ,55. Odhod x lahko kosilo samo 19,99

Slovenska zveza na Švedskem. Slovensko GLASILO. Slovenska BLADET POLETJE / SOMMAR ISSN Št./Nr 55 Letnik/Årgång 15

VECKANS LILLA POSTKODVINST á kronor Inom nedanstående postkoder vinner följande 229 lottnummer kronor vardera:

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. December 2011

PLANERAT UTBUD I LINJEFART PÅ SVENSKA FLYGPLATSER. Mars 2013

Transkript:

DELITEV EVROPE Islandija (Reykjavik) Španija (Madrid) VZHODNA EVROPA Norveška (Oslo) Andora (Andora la Vella) Rusija (Moskva) Švedska (Stockholm) Italija (Rim) Belorusija (Minsk) Finska (Helsinki) Grčija (Atene) Ukrajina (Kijev) Danska (Kobenhavn) Ciper (Nikozija) Moldavija (Kišinjev) Estonija (Talin) SREDNJA EVROPA Latvija (Riga) JUGOVZHODNA EVROPA Nemčija (Berlin) Litva (Vilno) Hrvaška (Zagreb) Poljska (Varšava) BiH (Sarajevo) Češka (Praga) ZAHODNA EVROPA Črna Gora ( Slovaška (Bratislava) Irska (Dublin) Srbija (Beograd) Lihtenštajn (Vaduz) Velika Britanija (London) Albanija (Tirana) Švica (Bern) Nizozemska (Amsterdam) Romunija (Bukarešta) Madžarska (Budimpešta) Belgija (Bruselj) Bolgarija (Sofija) Avstrija (Dunaj) Luksemburg (Luxembourg) Makedonija (Skopje) Slovenija (Ljubljana) Francija (Pariz) Monako (Monako) JUŽNA EVROPA SEVERNA EVROPA Portugalska (Lizbona)

EVROPA Meja na vzhodu: gorovje Ural > reka Ural > Kaspijsko jezero > Maniško podolje > Azovsko morje > Črno morje > Bospor > Dardanele Delitev Evrope: Vzhodna, Srednja, Severna, Zahodna, Južna in Jugovzhodna Evropa Blokovska delitev - delitev Evrope na kapitalistične države na zahodu in socialistične države na vzhodu Železna zavesa - strogo nadzorovana meja, ki je v času hladne vojne delila Evropo na dva dela Geografija Evropa: Polotoki: Skandinavski, Iberski, Apeninski, Balkanski, Kola (S Rus), Krim (J Ukr), Peloponez (J Grč) Otočja: Islandija, Britansko otočje (VB, Irska, Hebridi, Ferski otoki, Shetlandski otoki, Kanalski otoki), Baleari, Korzika, Sardinija, Sicilija, Kikladi, Kreta, Ciper Morja: Belo, Norveško, Baltsko, Severno, Irsko, Keltsko, Sredozemsko, Tirensko, Ligursko, Jadransko, Egejsko, Marmarsko, Črno, Azovsko Zalivi: Finski, Botniški, Biskajski, Lionski Morske ožine: Dovrska vrata, Rokavski preliv, Gibraltarska vrata, Bospor, Dardanele Tipi obal: Fjordski tip (Norveška, Škotska, Islandija) - potopljene ledeniške doline, zelo globoki Riaški tip (JZ Irska, SZ Španija) - potopljena rečna dolina, prečno na geološko zgradbo Dalmatinski tip (Dalmacija) - vzporedno z geološko zgradbo Estuarijski oz. lijakasti tip (Z Evropa) - ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju, pomembna pristanišča, Temza, Laba Lagunski tip (Baltsko morje) - plitva morja, nastanejo lagune Deltasti tip - delta Donave (Romunija), delta Rone (Francija) Limanski tip (Črnomorska obala) - podolgovat zaliv, kjer se Dnester izliva v Črno morje Vatenski tip (Nizozemska, Waddenzee) - med Zahodnofrizijski otoki

Površje: 1. Najstarejši predkambrijski del: Baltski ščit, Ruska plošča 2. Paleoevropa: Norveška (Skandinavsko višavje), Britansko otočje (Škotsko višavje) => kaledonska gorstva 3. Mezoevropa: hercinska gorstva - Evropska sredogorja, Ural 4. Neoevropa - alpidska orogeneza (mladonagubana gorstva): Pireneji, Alpe, Karpati, Dinarsko gorstvo, Pontsko gorstvo, Kavkaz -vulkanizem (Islandija, Italija) -pleistocenska poledenitev

Podnebje in rastlinstvo: Dejavniki: 1. Vremenotvorna središča: a) Islandski minimum (ciklon), nizek zračni tlak, Islandija, poleti padavine na S, pozimi padavine na J b) azorski maksimum (anticiklon), vpliv poleti, na J prinaša lepo in suho vreme c) sibirski maksimum (anticiklon), pozimi lepo in mrzlo vreme, od Sibirije nad Evropo 2. geografska širina 3. razporeditev kopnega in morja - na Z morje, padavine; na V kopno, kontinentalno p.; orografske padavine 4. topel Severnoatlantski tok (Z in S Evropa) 5. relief - Alpe, Skandinavsko gorstvo; privetrne in zavetrne strani Podnebni tipi: SREDOZEMSKO podnebje - mediteransko rastlinstvo, makija; pozimi temp nad 10, višek padavin pozimi, vroča poletja OCEANSKO podnebje - listnat gozd; enakomerne padavine, zime nad 0, poletja nad 20 KONTINENTALNO VLAŽNO podnebje - listnat in mešani gozd, rahel višek padavin poleti KONTINENTALNO SUHO (0-250mm) IN POLSUHO (250-500mm) podnebje - stepa in polpuščava ZMERNO HLADNO podnebje - poletne temp pod 15, manj padavin, tajga (severni listnati gozd) TUNDRSKO podnebje - tundrsko rastlinstvo, mile zime, poletje pod 10, ob morju GORSKO PODNEBJE - gorsko rastlinstvo antropogene prsti - prsti, ki jih človek izrablja, preoblikuje,... kontinentalno - visoke temperaturne razlike

Evropsko vodovje Najdaljša reka: Volga Reke: V Evropa: Volga, Don, Ural, Dneper, Dnester srednja Evropa: Maas, Laba, Odra, Visla, Donava, Sava Z Evropa: Temza, Ren, Majna, Loara, Garona, Rona J Evropa: Douro - Duero, Tejo - Tajo, Ebro, Pad, Tibera, Vardar Evropska plovna pot: Ren - Majna - Donava, poveže Severno morje s Črnim morjem HE - mladonagubana gorstva na J Evrope, Skandinavija Jezera: -Sever Evrope, pleistocenska poledenitev - Ladoško in Oneško jezero (Rusija), Inari (Finska) -Ledeniška jezera v Alpah: Ženevsko, Bodensko; S Italija: Gardsko, Komsko -Tektonska: Ohridsko -Blatno jezero - Madžarsko morje Onesnaževanje: -viri onesnaževanja: industrija, rudarstvo, kmetijstvo, promet in naselja, množični turizem Ren ni več Evropska kloaka: -uporaba: vir pitne vode, HE, namakanje, turizem, promet -območje zgostitve gospodarstva, poselitve in prometa - odtočni kanal -onesnaženost vode! -> akcijski program za ren (izboljšana kakovost vode, upravljanje rečnega ekosistema) Onesnaževanje zraka: -črni trikotnik (Češka, Poljska, Nemčija) EMISIJA - oddajanje škodljivih snovi v ozračje IMISIJA - koncentracija škodljivih snovi v ozračju KISLI DEŽ - izvor so emisije SO2, NO, NH3, ki se z vodo vežejo v žveplovo in dušikovo kislino (umiranje gozdov, kislost voda, izpiranje hranil iz prsti

Družbeni procesi: Narodnostna in jezikovna sestava: -prevlada indoevropskih jezikov (slovanski, germanski, romanski; keltski, baltski, grščina, albanščina) -neindoevropski jeziki (baskovski, ugrofinski, turški) narodne manjšine, asimilacija avtonomistična gibanja - želja po večji avtonomiji separatistična gibanja - želja po popolni odcepitvi -> Severna Irska, države, ki so nastale po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze ->uresničevanje narodnostnih pravic ->odcepitev od manj razvitih delov države (Pad Padanija) -katoličani (Z, J, Srednja Evropa) krščanstvo -pravoslavci (JV, J Evropa) -protestanti (S Evropa, VB) islam - balkanski polotok, priseljevanje v razvite države Z, J in Srednje Evrope) AVTOKEFALNOST - Cerkev je organizirana znotraj države

Selitve prebivalstva: Emigracija - izseljevanje Imigracija - priseljevanje Reimigracija - ponovno priseljevanje (nazaj) Vzroki -politični (po koncu 2.sv.vojne, iz V na Z) -ekonomski 1. val 50. - 70. leta (iz J v Z Evropo, moška nekvalificirana delovna sila J delov Evrope) 2. val do sredine 80. let (žene in otroci prej priseljenih) 3. val od sredine 80. let naprej, še traja (beg možganov) iz Oblike priseljevanja: 1. Azilanti in begunci -azil - politično zatočišče; azilanti - politično preganjani ljudje (nekdanja Jugoslavija -> Nemčija 2. Ilegalne migracije -Schengenska meja - zunanja meja EU, schengenski sporazum- prosto gibanje prebivalstva znotraj EU 3. Visoko kvalificirana delovna sila = beg možganov, zaposlujejo jih multinacionalne družbe 4. Selitve premožnejših upokojencev - iz S Evrope na toplejši J Smeri selitve: 1. Iz manj razvitih držav v razvitejše (na jug Evrope) 2. Iz V na Z (po padcu železne zavese) Razporeditev prebivalstva: -Vplivi: lega v zmerno toplem pasu, vpliv Atlantskega oceana, pestro zgodovinsko dogajanje -Evropska populacijska os 50. vzporednik (od VB do Ukrajine, razvoj starih ind. panog) -zgostitve v Padski in Panonski nižini, obala J Evrope - litoralizacija (selitev preb in gosp iz notranjosti na obalo) Območja: -osrednja (centralna), gosp. moč ima največjo koncentracijo, priseljevanje -robna (periferna), zaostajajo v gospodarskem razvoju Modra banana oz. Zahodnoevropski megalopolis, pas (JV Ang->države Beneluksa->Z Nem->Švica>S It.), visoka gostota poselitve, gospodarska moč, razvito prometno omrežje, industrija visoke tehnologije, informacijskih in storitvenih dejavnosti, visoki dohodki, nizka brezposelnost Sončni pas (SV Špa, FRA obala, S Italija), prijetnejše podnebje, bolj sproščen način življenja, razvita univerzitetna in raziskovalna središča, izboljšana izobrazbena sestava preb in dobre prometne povezave Prometni tokovi -> prometno omrežje (ceste, železnice, vodne poti) -> avtoceste, države Beneluksa, Z-V po padcu železne zavese -> prometni koridorji (Španija-Ukrajina) -> železniški promet, hitri vlaki, 1993 50 km dolg Evropredor pod Rokavskim prelivom

Evropska unija -1951 ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Italija, Z Nemčija) -> Evropska gospodarska skupnost (odpravijo trgovske ovire, ukinejo medsebojne carine, skupna trgovinska in kmetijska politika) ->štiri svobode: 1. prost pretok oseb 2. prost pretok storitev 3. prost pretok blaga 4. prost pretok kapitala -1990 razpad blokovske delitve -> nekdanje socialistične države iz Srednje Evrope podpišejo Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), v čakalni vrsti za vstop v EU -1992 Maastrichtska pogodba - z njo ustanovijo Evropsko Unijo, obstoječi sistem nadgradijo z medvladnim sodelovanjem -2004 velika širitev (15+10) EU je multinacionalna, medvladna in nadvladna organizacija. Vrednote so demokracija, svoboda in socialna pravičnost -2000 Lizbonska strategija - v desetih letih bo Eu imela najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gosp na svetu (lol) 1. Evropska komisija zastopa skupne evropske interese, sestavljajo jo komisarji, je izvršilen organ, predlaga zakone 2. Evropski parlament zastopa interese državljanov EU, sestavljajo poslanci iz vseh držav, sprejema Evr. zakonodajo 3. Svet EU oz. Svet ministrov zastopa interese držav članic, sestavljajo ministri držav, sprejema zakonodajo, vsaka drčava članica prevzame predsedstvo Sveta za pol leta (1.1.14 Grčija) 4. Evropski svet sestavljajo predsedniki držav in vlad ter predsednik Evropske komisije, oblikuje splošne pol. smernice razvoja EU Evropska ustava -regionalna politika - del denarja nameni slabše razvitim regijam (različni strukturni skladi - > kohezijski sklad za okolje in infrastrukturo, tudi za države same)

Kmetijska politika: -60. leta, povojno primanjkovanje hrane -> kmetom dajali subvencije -> začnejo se kopičiti presežki živil -> skladiščenje, prodaja na svetovnem trgu -> nizke cene -> razlike krije proračun EU (davkoplačevalci) -> denarno pomoč začnejo dobivati le veliki in premožni kmetje, majhne kmetije propadajo, ljudje zapuščajo podeželje -> tudi posledice v okolju samem -1992 kmetijska reforma -> kmetom omejijo obdelovalne površine in št. glav živine -EU zmanjša delež proračuna, namenjen kmetijstvu -spodbujajo ekološko kmetijstvo Regionalno povezovanje: regije - teritorialno zaokroženi manjši deli države evroregije - Delovna skupnost Alpe-Jadran