PROFESOR VILI PODGOR[EK OSLOVSKA LETA PROF. ZDENKE KEUC PARNI VALJAK ZADNJI^

{tevilka 2/75 letnik XIII cena 200 sit december 05 [PORTNA PRILOGA PROFESOR VILI PODGOR[EK OSLOVSKA LETA PROF. ZDENKE KEUC PARNI VALJAK ZADNJI^ DOBRODELNI KONCERT

BOREC UVODNIK [OLSKI ÂSOPIS II. GIMNAZIJE MARIBOR LETNIK: XII [TEVILKA: 2/75 DECEMBER 05 NAKLADA: 500 IZVODOV TISK: GRAFITI STUDIO UREDNI[KI ODBOR Taja Rukavina (glavna urednica) Sa{a Miki} (mentor in odg. urednik) Toni Klis (somentor) Alenka Miklavc (lektorica) Tamara Todorovi} ({ola + info) Ne`ka Struc & Ma{a Pavokovi} (so~no) Luka Kreè (glasba) Sanja Zamuda (eko) Nejc Maher ({port) [pela Vogrinc (stiki z zbornico) Maja [er~i} (kultura) @iga Pohleven (grafi~ni urednik) NOVINARJI Anita Rihter, Alenka Kocjan~i~, Klara Pucko, Tim Strnad, Kaja Vimer, Barbara Polajnar, Dean Fras, Risto Grkovski, Toma` Levak, Nina Pre{ern, Nina Ko~evar, Kaja Hra{ovec, Petrina Krajnc, Gregor Vi{nar, Sara Topolovec, Nina Boljevi}, David Kunstek Kneèvi~, Nina Gaube, Kristina Pucko, Katarina Kocbek DRAGI DEDEK MRAZ (BERI MIKI])! Letos sem bila stra{no pridna, kot so ti zagotovo povedali è tvoji pal~ki (~e seveda moje podkupnine {e ni zmanjkalo ). Zato te prosim, da mi v prihodnjem letu prinese{ {e veliiko ur, med katerimi je treba nujno pregledati ~lanke, {e kak{no potovanje (na koncu koncev evropski razred ali pa MM ne more sam objektivno poro~ati o svojih izletih in jaz sem se, saj ne bo{ verjel, pripravljena `rtvovati kot poro~evalec s terena), kak{no kavo ob urejanju na{ih stvaritev Pa {e malo smeha ne bi ni~ {kodilo. Druga~e pa se lepo imej in pozdravi Rudolfa. P.S.: Izraènim èljam se pridruùje uredni{tvo. P.P.S.: Aja, izgubila sem {al Taja BORÊVE BEBE Zdenka Pi{ek, Ur{ka Renduli}, Maja Knez, Anja Im{irovi~, Ana Svetel, Veronika Vedlin, Nina Krajnc, Monika Laketi~, Pavlina Japelj, Pia Ir{i~, Toma` Praprotnik, Dorijan [i{ko PRODAJA IN REKLAMA Nu{a Solar, Tina Mak, [pela Vogrinc DOSMRTNI BORCI Ale{ Gaube, Borut Mekina, Sonja Bien, Urban êrvek, Melita Trop, Toma` Ti{lar, Igor Harb, Barbara Levak, Maja Godina, Uro{ @ibart, Matja` Lutari~, Tja{a Arko, Andreja Hazabent, Beti Hohler, Nata{a Kramberger, Sara Levart, Ale{ Zemljak, Franja @i{t, Tina Pajek, Ja{a Loren~i~, Tina Vrbnjak, Lana Topolovec FOTO NA NASLOVNICI Alfonz Bauman GENERALNI SPONZOR II. GIMNAZIJE 3

INFO INFO EST ODHAJA V CANKARJEV DOM Ali ~e sem natan~nej{a odhajajo 29. januarja 2006. Predstava se za~ne ob 17. uri v Linhartovi dvorani. Poleg tega imajo {e {tiri razprodane predstave za {ole. Ve~ si lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma. In na{e mnenje o tem? EST-ovci si to vsekakor zasluìjo. Po mesecih priprav, vaj in zdaj {e mesecih nenehnega nastopanja je to odli~na prilo`nost, da se predstavijo {e ljubljanski publiki. Igralci (pevci, plesalci, kakorkoli jih pa~ èlite imenovati) se veselijo nastopa, saj je vedno zanimivo poskusiti nekaj novega. In to nastop v Cankarjevem domu vsekakor bo. Vstopnice je mogo~e kupiti preko interneta (http://www.cd-cc.si/ ) ali preko telefona. KataRinca PERFORMANCE MATERNICA V prvem nadstropju {ole, è kar nekaj petkov zapored med glavnim odmorom potekajo performanci na temo maternica, ki so jih pripravili ~lani likovnega kro`ka. Na pobudo lanskih ~etrtih letnikov so se ~lani likovnega kro`ka odlo~ili, da pripravijo projekt z naslovom Maternica. Pri pripravi sodeluje 30 dijakov pod vodstvom profesorice Natalije ^rn~ec. Projekt se je za~el izvajati pred dobrim mesecem in pol, razdeljen pa je na tri dele. V prvem delu so ~lani kro`ka oblikovali podobo maternice. Oblikovali so z glino, vsak pa je maternico izdelal tako, kot si jo predstavlja. Tudi v drugem delu so se ukvarjali z oblikovanjem maternice, le da so tokrat za izdelavo uporabili materiale, ki jih najdemo v naravi (listje, veje...). Na koncu je vsak ustvarjalec svoja izdelka tudi predstavil. V tretjem delu projekta se ustvarjalci predstavljajo s kratkimi performanci. Beseda performance je oznaka za sodobno umetnost in izhaja iz angle{kega jezika ter pomeni predstavo ali prireditev, s katero èlimo zbuditi pozornost. Pomen performanca je tudi ta, da vsak gledalec predstavo interpretira na svoj na~in. Predstave se izvajajo v prvem nadstropju {ole, teme pa so razli~ne. Ena izmed njih je prikazovala obupano mater z majhnim otrokom, poleg katere sedi mrtev o~e (v vlogi katerega se je izvrstno zna{el na{ okostnjak ). V drugem naj bi se dojen~ek boril s plasti~no vre~ko, ki bi predstavljala slabo mater, a bi jo na koncu le premagal in se je re{il.v realizaciji je {e ve~ idej, ki si jih bomo lahko ogledali ob petkih med glavnim odmorom. Projekt je tudi slikovno in filmsko dokumentiran, ob zaklju~ku pa bo predstavljen na posebnem ve~eru. Zdenka, 1.d IRENA CEBE s.p. v Trgovskem centru City in na Pobre`ju v Domu upokojencev Danice Vogrinec NUDI TUDI TUDI NOV LASNI SISTEM, VAM SPOROÂ, da vam zraven modnih striènj, modnih barvanj, trajn in vseh trendov pri frizerju podalj{evanje las, zgostitev las, spletanje kitic, dread locks, zdravljenje lasi{~a in las Trgovski center City, Vita Kreigherja 5, Maribor, Tel.: 02/ 2372 900, faks: 02/ 2372 901 Salon Dom Danice Vogrinec, ûfarjeva 9, Maribor, tel.: 02/ 4712 144 DIJA[KI IN [TUDENTSKI POPUST! ki k nam prihaja iz Amerike. Na {tajerskem smo edini poobla{~eni frizerski salon, ki po novem sistemu odpravlja teàve bolezenskega izpadanja las in ple{avosti. 4

EKO KOTIÊK NEKAJ VICEV NA RAÛN EKOLOGOV/BIOLOGOV ALI TUDI MI IMAMO SMISEL ZA HUMOR (UPAM VSAJ) @abec kli~e na Linijo za psiholo{ke nasvete in njegov psiholo{ki svetovalec mu pove, da bo spoznal prelepo deklico, ki bo hotela o njem vedeti prav vse. @abec je navdu{en.»jo bom spoznal na kak{ni zabavi?«vpra{a presre~no.»ne,«mu odgovori svetovalec,»pri njeni uri biologije.«neko~ sta ìvela presre~na biolog in biologinja, ki sta imela dvoj~ka: enemu sta dala ime Joèk, drugemu pa kontrola. Profesor vpra{a Janjo, kateri del telesa naraste desetkrat, ko je telo vznemirjeno. Janja mu odgovori:»kako perverzno. Na to vpra{anje sploh ne mislim odgovoriti.«tako profesor isto vpra{anje postavi {e Tin~ku.»To je preprosto ~love{ko zrklo,«mu ta odgovori.»zelo dobro, Tin~ek, zelo dobro,«ga pohvali profesor,»to je pravilen odgovor.«tako se obrne spet k Janji:»Prvi~ vidim, da nisi naredila doma~e naloge. drugi~ ima{ umazane misli in tretji~ si na poti k VELIKEMU razo~aranju.«dva {tajerska biologa na terenu zasledujeta medveda. Nenadoma ta nepri~akovano sko~i iz grma. Glede na veliko koli~ino sline, ki se mu cedi izza njegovih krvolo~nih ~ekanov, biologa za~neta pani~no plezati na najbli`je drevo, medved pa za njima (zdaj {e z ve~jimi 'lu{tami'). Prvi biolog si naenkrat za~ne sezuvati te`ke pohodni{ke ~evlje in iz nahrbtnika potegne par teka{kih ~evljev. Drugi pa ga prav zmedeno pogleda:»kaj te ti dela{?!«prvi mu razloì:»glej, ko se nama bo medved dovolj pribliàl, bova sko~ila in se zalaufala.pa kaj ti si nor?!! Saj pa ve{, da ne more{ prehitet zdravega odraslega medveda nikoli ti ne bo uspelo,«drugemu biologu {e vedno ni jasno. Prvi mu razloì:»edina stvar, ki jo moram prehiteti, si - ti!«in se {e zlobno nasmehne. sanja 5

VPIS NA FAKULTETE POMEMBNA ODLOÎTEV ALI LE IZBIRA [TUDIJA Z leto{njimi prvimi sneìnkami so za~eli k meni prihajati tudi prvi dijaki, ki so è razmi{ljali in zbirali informacije o bodo~em {tudiju. Morda res le zgolj naklju~je ali pa tudi ne, glede na to, da se dan, ko se bo potrebno odlo~iti, neizbe`no blià. Za~etek marca naslednjega leta bo kmalu tukaj in takrat bo potrebno oddati tudi {tudijske èlje na prvi prijavnici za vpis na fakultete. ê vpis na dolo~en {tudij ni omejen in ~e kot pogoj za vklju~itev ni dolo~ena posebna nadarjenost ali psihofizi~ne sposobnosti (npr. arhitektura, glasba, {port), zadostuje uspe{no opravljena matura. V primeru omejitve vpisa posamezne fakultete upo{tevajo poleg splo{nega uspeha na maturi (60 %) {e uspeh v tretjem in ~etrtem letniku srednje {ole (40 %), lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih mature ter uspeh pri posameznih predmetih v tretjem in ~etrtem letniku srednje {ole (npr. oceno iz angle{~ine ali nem{~ine ali pa oceno iz matematike) ali pa posebno nadarjenost (arhitektura, glasba, {port). V leto{njem {tudijskem letu 2005/06 so nekatere fakultete è izvajale PRENOVL- JENE [TUDIJSKE PROGRAME PO NAÊLIH BOLONJSKE DEKLARACIJE. UNIVERZA V LJUBLJANI: Ekonomska fakulteta, Fakulteta za dru`bene vede, Fakulteta za upravo. UNIVERZA V MARIBORU: Fakulteta za logistiko, Ekonomsko poslovna fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za gradbeni{tvo, Fakulteta za kmetijstvo, Pedago{ka fakulteta, Fakulteta za kemijo, Fakulteta za strojni{tvo, Pravna fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede. BESEDE UNIVERZA NA PRIMORSKEM: Fakulteta za management. Ve~ina dijakov ve le to, da je Bologna mesto v Italiji. Torej je morda dobro, da povemo nekaj tudi o bolonjskem procesu v okviru prenove {tudijskih programov v Sloveniji. Osrednji cilj bolonjskega procesa je oblikovanje enotnega evropskega visoko{olskega prostora, kar naj bi omogo~ilo Evropi, da bi postala do leta 2010 socialno in ekonomsko najbolj konkuren~na svetovna regija. Reforma zajema podro~je zagotavljanja kakovosti {tudija, {tudija v tujini, mednarodnega priznavanja kvalifikacij kot tudi podro~je soodlo~anja {tudentov. Sedanji dodiplomski {tudij bo preoblikovan v prvo diplomsko stopnjo, druga stopnja pa bo nadomestila sedanji magistrski {tudij. Obe stopnji skupaj bosta trajali 5 let: od fakultete pa bo odvisno ali bo izbrala sistem 3+2 (prva diplomska stopnja traja tri leta, sledi ji dvoletna druga stopnja) ali sistem 4+1 ({tiri leta prva stopnja, ki se nadaljuje z enim letom druge diplomske stopnje). Za nekatere {tudijske programe (medicina, farmacija ) obstaja mo`nost dalj{ih {tudijskih ciklov, pri katerih {tudent pridobi izobrazbo druge stopnje, tretja stopnja pa je doktorski {tudij. V praksi pomeni uresni~evanje bolonjskega procesa mo`nost opravljanja {tudija (dela ali celote) v tujini, uvedba kreditnega sistema {tudija, kar bo olaj{alo priznavanje opravljenih obveznosti na mati~ni univerzi po vrnitvi s {tudija v tujini. Kreditni sistem {tudija ECTS (European Credit Transfer System) je opisovanje izobraèvalnega programa z dodajanjem kreditnih to~k posameznim elementom izobraèvanja. V vsakem letniku mora {tudent pridobiti dolo~eno {tevilo kreditnih»telesa lo~uje prostor. Beseda pre~ka prostor med dvema telesoma. Besede lahko zbliùjejo ali razdruùjejo.«(quebec) Besede brez besed. Gib namesto glasu, mimika telesa namesto obarvanosti povedanega. Vse lahko povem brez besed. Lahko sem kriti~na, lahko hvalim, {e sarkazem mi ne uide. Povem tistim, ki me razumejo, tistim, ki imajo razvit ~ut za opazovanje. Odple{em, zaigram ob~uti{?! Bile so kriti~ne, bile so zabavne, znale so dodati kan~ek sarkazma Maja Arzen- {ek, Ajda Pfifer, [pela Paskolo in Maja Logar. To so plesalke, ki so meni in tistim, ki so se 29. novembra odlo~ili, da si popestrijo ve~er, pokazale in povedale to, kar imamo v bistvu è vsi pod koò. to~k, da uspe{no opravi letnik (vsak predmet je ovrednoten glede na obremenitev {tudenta z dolo~enim {tevilom to~k). Del to~k lahko zbere z lastnim naborom predmetov na mati~ni ali tuji v fakulteti v Sloveniji ali tujini. Bolonjska deklaracija predvideva tudi obvezno prilogo k diplomi, ki zajema informacije o uspe{nosti {tudenta in informacijo o visoko{olskem sistemu (ve{~ine in znanja pridobljene med {tudijem). Vse informacije o poteku vpisa in razpisanih {tudijskih programih boste dijaki zaklju~nih letnikov lahko razbrali iz razpisa, ki ga boste dobili konec januarja. Pri izbiri {tudija se ne zana{ajte na to, da lahko {tudijski program tudi zamenjate, saj se lahko {tudent samo enkrat prepi{e ali ponavlja. Vnovi~ni spodrsljaj pla~a {tudent sam! Naj bo va{ {tudij pot do poklica, ki ga èlite opravljati v ìvljenju. Ob tem ne pozabite zbrati dovolj informacij o samem {tudiju, naravi poklica, ki ga {tudij prina{a, in mo`nostih zaposlitve. Ve~ informacij lahko dobite pri meni v pisarni, na spletnih straneh Visoko{olske prijavno informacijske slu`be: www.vpis.unilj.si ali na CIPS-u (Gregor~i~eva 15, Maribor) vsak dan med 8. in 15. uro. Takrat, ko vas bo pre{inilo, da je vsega preve~ in ne boste dosegli tak{nih rezultatov, ki bi vas popeljali na èleni faks, naj vas spremlja grenlandski pregovor, ki ga podarjam vsem, ne le dijakom zaklju~nih letnikov za novo leto: Ko si è tako dale~, da ne zmore{ niti koraka ve~,si prehodil ravno polovico razdalje, ki si jo sposoben prehoditi. Polona Kiker {olska pedagoginja Bolestno kopi~enje elektronike in propad socialnega ìvljenja. Komuniciranje samo {e s konicami prstov, ki jih zadnje ~ase uporabljamo le za tipkanje, redko morda {e za stisk roke Nas bo to vsrkalo v brezno ali je samo dolga pot do razsvetljenja? Hvala, da ste nas opozorile! alenka 7

DOBRODELNI KONCERT DOBRODELNI KONCERT Na {oli se dejansko nekaj dogaja. Borec je organiziral koncert, in to ne kakr{en koli, ampak koncert z dobrodelnim namenom. Pomagali bomo/bodo materinskemu domu, ki bo na ta na~in pri{el do prepotrebnih sredstev. Toda pri{la sem zaradi glasbe, ki me je presenetila. Na koncert so è pred tem razli~ni plakati vabili izvajalce, da se prijavijo in tako smo na koncertu lahko videli 6 razli~nih skupin/izvajalcev razli~nih glasbenih slogov (najve~ je bilo metala). Vse skupaj se je za~elo z pesmijo Angel, ki sta jo izvedla Neta in Miki. Pesem je napovedovala dokaj miren koncert, a je skupina Infidia nadaljevala s povsem drugo zvrstjo, metalom. Ta skupina ima za seboj è vrsto koncertov, a verjetno jim je tukaj ozvo~enje povzro~ilo najve~ teàv (klaviatur se skorajda ni sli{alo). O~itno se tehnika na drugi spreminja v legendo (upam, da se bo sre~no kon~ala). Infidia je z nastopom prepri~ala mene, {e posebej pa mojo levo sosedo, ki je ravno s tem namenom pri{la na koncert. Igrali so tudi avtorske komade in pevka je pokazala, da je njen glas nekaj posebnega. Tudi kitarist je s soli pokazal obvladovanje svojega instrumenta. S {tirimi pesmimi so morda koga zamorili, spet drugega pa razveselili. Pokazali so (poleg Division) najve~jo mero profesionalnosti, kilometrina nastopov se jim je poznala. Sledila jim je skupina Heretic, spet z metalom (da ne bo pomote, ni~ nimam proti tej glasbeni zvrsti, ni pa ravno moja najljub{a) in tokrat z mo{kim pevcem z zelo globokim glasom. Z nekaj na{tudiranimi skoki (J) in»koreografijami«so preigrali 4 pesmi (Metallica), se predstavili in si posku{ali pridobiti simpatije tudi pri profesorjih. Oder s nato prepustili Not'n'Vun, o katerih se je è pred koncertom govorilo (tokrat so bile govorice celo pravilne), da imajo posebnega gosta, bobnarja Marka Sor{aka (druga~e tudi bobnarja skupine Granna), ki v tem na{em malem Mariboru (in Sloveniji) velja za enega najbolj{ih in najbolj nadarjenih glasbenikov. To je tudi dokazal in vse prevzel ({e posebej mojo desno ter levo sosedo in mene) in ~eprav tudi ostali bobnarji niso bili slabi, je vse po{teno preka{al tako z àrom kot s tehniko bobnanja. V tej skupini (ki je SPET igrala metal) pa so imeli {e zelo dobrega kitarista (s tem spet ne pravim, da so bili ostali slabi). Divison je bil band, ki je najverjetneje najdlje skupaj. Sestavljajo ga biv{i drugogimnazijci in temu primerna je bila suverenost nastopa (kon~no malo spremembe v glasbi - pop rock), ki pa ga je àl prekinila motnja, imenovana tehni~ne napake (beri zelo glasno cviljenje), da so pesem morali prekiniti (to ni bila edina motnja, Division tokrat niso imeli sre~e - tudi monitorji niso bili»perfektni«), a so na sre~o le uspeli kon~ati svoj nastop. Drug vrsta, v~asih uradni band na{e {ole, tokrat v malo druga~ni zasedbi, so posku{ali navezati stik z poslu{alci (beri zahvalili so se, da smo pri{li) in nadaljevali v bolj po~asnem ritmu, ki pa je po bolj»glasnih«skupinah vplival blagodejno na (moja) u{esa. Kljub temu pa jim jo je zagodla (uganite kaj spet) tehnika. Klaviatur se spet ni sli{alo, kar pa je proti cviljenju (ki so ga verjetno uporabljali v kaki vojni kot mu~ilno sredstvo) vseeno»bolj{a«napaka. Konec je zaznamovala dobrodelnost, saj je nastopil {e en posebni gost, Bo{tjan Bra~i~ iz skupine Invite, ki je nedavno priredil koncert z istim namenom s pomo~jo Radia City (saj se {e spomnite reklame ). Tako nas je pripeljal do konca sorazmerno (3 ure, mene pa je doma ~akala biologija) dolgega koncerta. Prav zaradi tega smo lahko videli razli~ne metode izhoda iz dvorane od najbolj mirnih in skritih do hoje preko odra. Zagotovo so se imeli {e dosti za u~it. Namen koncerta je bil vsekakor plemenit, odziv drugogimnazijcev pa nad pri~akovanjem (vsaj mojim). Skupine, ki so igrale, so pokazale dolo~eno mero zagretosti, tako da jim malo»fu{anja«lahko oprostimo in pozabimo. Nekateri obiskovalci so se pritoèvali nad preve~»koncentriranim«metalom (dvanajst pesmi naenkrat), drugi so pri{li samo zato. Okusi so pa~ razli~ni. [olskih koncertov je po vseh okusih definitvno premalo, kar so pokazali tako nastopanja èljni glasbeniki kot tudi poslu{anja èljni gledalci, zato bi bilo dobro razmisliti, da je to ena izmed kulturnih dejavnosti, ki ni {kodljiva in celo pozitivno vpliva na dijake ter kak tak koncert {e ponoviti. Danaja 8

POL URE KULTURE TUDI CANKAR BI PRI[EL, Ê BI LAHKO HLAPCI.PDF Kot drugo mo`nost leto{njega abonmaja v SNG-ju smo si lahko ogledali Hlapce, dramo Ivana Cankarja. êprav smo bili nekateri v za~etku zelo skepti~ni, saj je reìser zgodbo prestavil v povsem sodoben ~as (po odru ska~ejo v pink»fensi«oble~ene gospodi~ne), smo bili ob koncu predstave impresionirani in resni~no navdu{eni. Sama sem ostala brez sape in besed ter sem {e par minut po koncu enostavno ~epela na stolu, prihajala k sebi ter dojemala vso predstavo {e enkrat. Pohvaliti moram vsekakor tudi sceno, ki me je fascinirala ter mi dala vedeti, da se tudi v Stari dvorani v SNG da na oder postaviti marsikaj! Predstava traja pribli`no 140 minut. Drama nas popelje v obdobje po volitvah, kjer u~itelji ~akajo na zmago naprednjakov. Po presenetljivi zmagi klerikalcev u~itelji svoje prej{nje liberalne nazore zlahka zamenjajo z novimi politi~nimi vetrovi. Medtem pa u~i sina Jermana in kova~a Kalandra o moralnih in eti~nih vrednotah. Ideje, ki jih zagovarja, jo pripeljejo do spopada s predstavniki oblasti in z neuko ljudsko mnoìco. Njen trud in boj proti prostovoljnemu suènjstvu sta kruto zatrta. Na koncu se Jerman in u~iteljica Lojzka odlo~ita za druga~no ìvljenje Zakaj tisti»pdf«zraven naslova? Ker se igralci glede na dano situacijo prilagajajo gledalcem! ê si ne zna{ predstavljati, kako to deluje, si Hlapce oglej tudi sam! Ne bo ti àl! Morda bo{ tudi ti obsedel in zajemal sapo BARbara PERFORMA 2005 Letos je v Mariboru med 22. in 27. oktobrom potekal è deseti festival performansa, sodobnega plesa in gledali{~a. Eno od prizori{~ je bila tudi na{a gimnazija. V torek, 22. oktobra, se je v amfiteatru predstavil projekt Via Negativa: Incasso. Incasso prikazuje razli~ne strategije, s katerimi posameznik obvladuje svoje razmerje do denarja. V obliki prostovoljnih prispevkov so izvajalci prevzeli denar kot material scenskega nastopa in ne kot pla~ilo za delo. Via Negativa je sedemletni gledali{ki projekt, katerega osnovno raziskovalno polje so tiste elementarne ~love{ke lastnosti, ki jih na splo{no povzema pojem sedem smrtnih grehov. Via Negativa opu{~a principe gledali{ke iluzije in uvaja elemente performansa: igralec je avtor in material svojega nastopa. V sredo se je nam je predstavil Centar za savremene izvo a~ke umetnosti Srbija i Crna gora s plesnim performansom Kanun. Kanun je starodavni albanski zakonik Leke Dukagjina, ki odgovarja na vpra{anja odnosov in dojemanja. Osrednja nit so bila zna~ilna ~love{ka ob~utenja, kot so ponos, ma{~evanje in odpu{~anje. maja ALI [E OBSTAJA KJE PRINC, KI BO RE[IL PRINCESO? LABODJE JEZERO Vsi tisti, ki ste se odlo~ili, da se boste to {olsko leto kulturno izobraèvali, ali pa vas preprosto zanima gledali{~e, ste lahko izbirali med tremi razli~nimi abonmaji, ki jih je za dijake pripravilo SNG. V sklopu abonmaja opera-balet smo si lahko kot prvo predstavo ogledali balet Labodje jezero, ki se je uveljavil kot eden najbolj priljubljenih klasi~nih baletov vseh ~asov. Je samo eden izmed dokazov, da ta gledali{ka zvrst nikdar ne zamre in ne izgubi gledanosti. Balet v {tirih dejanjih smo si lahko ogledali v glavni dvorani SNG, premiera pa je bila 18. novembra. Labodje jezero je nastalo na podlagi miniaturnega otro{kega baleta, ki ga je âjkovski spisal leta 1871, da bi kratko~asil ne~ake, s katerimi je preìvljal po~itnice. Iz tega kratkega prilo`nostnega dela, o katerem je le malo znano, se je razvil celove~erni balet. Balet sam namenja obema glavnima junakoma dve tehni~no zahtevni vlogi. Princ Siegfried doìvi korenit psiholo{ki razvoj in odraste iz aristokratskega mladeni~a v prevaranega moà, pripravljenega na boj proti zlim silam, Odette pa mora poleg ne`ne in nesre~ne princese enako prepri~ljivo podati negativni lik ~arovnikove h~erke Odile. ê ìvi v vas vsaj kan~ek zanimanja za kulturo, vam ogled Labodjega jezera toplo priporo~am!! BARbara MNENJE NADVSE NAKLJU^NEGA DIJAKA O OBISKOVANOSTI KULTURNIH DOGODKOV NA DRUGI Kaj ho~emo, ljudje so dandanes pa~ mo~no zaposleni. Tako bi bilo povsem nesmiselno pri~akovati, da se na, àl, enkratnih umetni{kih prireditvah, uprizorjenih kar sredi tedna in celo zve~er, dejansko tudi kdo pojavi. Sicer pa tako ali tako ni mo~ biti kar naprej obve{~en o vseh festivalih in koncertih in gostovanjih in kaj vem {e ~em. Predstav je preve~, plakatov premalo. Tudi ~e bi se ob petih zve~er spomnil, da tam, v amfiteatru, ~ez dve uri nekaj je, bi se verjetno raje odlo~il za naslonja~ in poro~ila, za sprostitev in informiranost v prijetni doma~i atmosferi. Zaradi mene bi ta stvar lahko bila tudi zastonj, meni bi morali pla~ati, da bi ob tej uri zapustil svoj brlog. Tako pa~ je. Dandana{nji. Verjamem pa, da sta dijak in profesorica, ki sta si ogledala predstavo Incasso zares uìvala v njej. Da jima je nekaj dala. Tako reko~. Vsakemu svoje. 9

POL URE KULTURE (VE^ TAK NI ZA ZDR@AT) DRUGAJANJE Drugogimnazijci smo v okviru ~etrtega plesno-gledali{kega festivala dobili mo`nost podoìvljati svet giba, tipati v neznano, spoznavati druga~ne na~ine izraànja. V okviru festivala so se nam predstavile {tiri plesne predstave in dve delavnici kot novost pa tudi plesni film. @al je vse to izkoristilo le malo dijakov. Morda bi morali poskrbeti za bolj{o publiciteto tudi izven {olskih prostorov in pa za cenej{e karte za drugogimnazijce. Morda pa je na{ ~ut za umetnost ~isto otopel? PLESNI FILM DOM SVOBODE Po mnenju dijakov naj bi film predstavljal prave umetnike, ki jim nista va`na prostor in ~as ustvarjanja, ampak le mo`nost, da se lahko izrazijo. Skozi ta svet je stopal tujec, ki je za~util njihov duh. Dom svobode ni le {ifra sveta, kakor ga vidi na{a generacija, ~e se ozre nazaj, je tudi {ifra za prostore svobode, ki jih sku{a umetnik ustvariti, ko se ho~e povzpeti nad vsakdan, razvneti misli in odvezati telo. Ustvarjalec filma Sa{o Podgor{ek pravi, da stene niso ve~ navpi~ne. Res je. Z domi{ljijo in drznostjo se da premagati vse meje gravitacije. Kaya dijakov, {tudentov, profesorjev in ostalih, ki so nekega deèvnega torkovega ve~era 29. novembra ob osmi uri pri{li, da bi videli, kaj se pravi Wrestling Dostoievsky. Katarina K. GORAN D. BOGDANOVSKI IN DEJAN SRHOJ CONFI-DANCE Plesalca z duetom raziskujeta ples kot na~in ustvarjanja in se med celotno predstavo pravzaprav spra{ujeta, kaj ples sploh je oziroma ~emu sluì. Skozi splet razli~nih plesnih ànrov pripeljeta na dan vpra{anje:»glede na to, da sva brez zgodbe - ali bova lahko stvar prodala?«in odlo~ita se, da bosta zaplesala {e nekaj»lepega«. Sledijo pateti~ni prizori, ko zaple{eta klasi~ni balet na glasbo iz Vojne zvezd. In prav s tem se razvije pomembno sporo~ilo. maja IGOR SVIDERSKI 4PLUS1 Sodobnega plesa marsikdo ne mara. Morda jim ni v{e~ svoboda, ki si jo pri ustvarjanju plesalci lahko vzamejo. Nekateri imajo preprosto radi ustaljene vzorce. Spet drugi ga ne marajo brez razlogov. In tudi prav je, da ima vsak svoje mnenje. Dejstvo pa je, da se je izvajalec skozi Vivaldijeve [tiri letne ~ase krasno izrazil. ûstvena, izrazita in predvsem sodobna predstava. Nekateri pravijo, da ~eprav je predstava dobra, je najslab{a na leto{njem Drugajanju. O tem ne morem soditi, lahko pa re~em, da mi ni àl 40 minut, ki sem jih ob gledanju pa tudi poslu{anju predstave preìvela. KataRinca MARTA LADJANSZKI IN REKA SZABO WHAT SORT OF TENDERNESS BETONTANC WRESTLING DOSTOIEVSKY Zlo~in. Ples. Igra. In kazen. Betontanc vsaki~ znova dokazujejo, da obvladajo. Stopnjevanje iz besede v besedo, iz giba v gib, iz dejanja v zlo~in, iz molka v spoved. S hitrim tempom, odli~no glasbeno podlago Dua Silence, z gibi, ki presegajo zmo`nost enega telesa, z udarnimi scenskimi efekti in z neverjetno igralno-plesno energijo, so gledalce zabetontancirali na sedeè. 55 minut odkrivanja posameznikovega obstoja, dviganja nad realizem in odkrivanja resni~nih ~love{kih zmo`nosti. Navdu{enja ni bilo mo~ skriti. Na oder so se morali vrniti kar {tirikrat in se priklanjati navdu{eni mnoìci doma~ih in tujih 10 Kot zadnja v sklopu predstav festivala na II. gimnaziji, se je predstavila koreografija madàrskega plesnega dueta Marte Ladjanszki in Reke Szabo. Predstava, ki nam je s svojo iskrenostjo, zaupanjem, povezanostjo in resni~nim prijateljstvom plesnega dueta, zvabila nasmeh na usta. Otro{ka domiselnost in doraslost predstave sta se zdruìla v nepremagljivo celoto, ki nam je pokazala nove dimenzije sodobnega plesa. Plesni duet je koreografijo naredil predvsem zaradi sebe, kar se ~udovito vidi v spro{~enosti in doma~nosti v figurah, ki jih izvajata. O~arali sta {e tako nezainteresirano publiko. Kar pomeni, da dekleti res obvladata! Katarina K. DELAVNICA GLEDALI[KE PRODUKCIJE POD VODSTVOM IRE CECI] Nastajanje gledali{ke predstave s popolnoma novega vidika, z vidika gledali{ke producentke Ire Ceci}. Srce gledali{ke predstave {e zdale~ ni reìser s svojimi»gojenci«, kakor smo nekateri (vklju~no z menoj) do takrat mislili, kve~jemu je reìser

POL URE KULTURE du{a. Ta, ki potiska kri po ìlah, je gledali{ki producent. Zbiranje sredstev, skrb za organizacijo in nemoteno komunikacijo, ogla{evanje in poro~anje je najbolj zgo{~ena definicija, ki jo lahko izpeljem iz tega pojma. Vendar je gledali{ki producent {e veliko ve~. Je ta, ki jih spremlja na gostovanjih, je ta, ki jim pred predstavo pomaga zapirati zadrge na hrbtu, in tudi ta, ki mora ve~krat re~i»ne«, kadar ve, da se nekaterih idej ne da realizirati. In je ta, ki mora narediti iz zvezane rute v klobuku belega zajca z zlato ovratnico. Katarina K. DELAVNICA SODOBNEGA PLESA No, pa za~nimo klasi~no. V okviru Drugajanja je v prostorih plesne izbe potekala triurna delavnica sodobnega plesa pod vodstvom Marte Ladjanszki. Zbralo se nas je kar nekaj razli~nih vrst deklet - od tistih, ki se s sodobnim plesom dejansko ukvarjajo, do tistih, ki so ta ples spoznale {ele na delavnici. Vse se je za~elo z ogrevanjem ali druga~e re~eno mu~nim raztezanjem mi{ic, sledilo je gibalno raziskovanje prostora in kreacija manj{e koreografije. Slednji stavek se vam zdi najverjetneje znan, saj sem ga prepisala iz bro{ure o Drugajanju. Kaj sem hotela s tem prepisom povedati? Po eni strani ni~, po drugi pa vse. Precej te`ko je pisati ~lanek o takem dogodku ali sploh o takem plesu.kaj je v bistvu sodobni ples? Lahko bi na{tela ve~ razli~nih definicij, ampak najverjetneje nima smisla. Bistvo sodobnega plesa je, da ga vsak posameznik, bodisi plesalec ali gledalec, doìvlja na popolnoma svoj, intimen, ~ustveno nabit na~in. Sodobni ples lahko vklju~uje skoraj vse vrste plesa, pa ne samo plesa, tudi vse druge oblike spro{~anja. V~asih se mi zdijo nekateri plesni elementi nenormalni, zabiti, absurdni ali pa celo nadnaravno sme{ni. Recimo, v~asih ne vidim smisla v tem, da neustavljivo ska~e{ po prostoru, da krili{ z rokami okoli sebe, da najprej ple{e{ po~asi, po~asi, po~asi in se naenkrat»vtrga{«in popolnoma spremeni{ ritem. V~asih se mi zdi precej nerodno, da po~asi hodi{, gleda{ v neko to~ko in se drì{ za oprsje. Ampak kdaj vse to ~uda{tvo preide v neko lagodje, v nekaj, kar ti navsezadnje postane v{e~? Dejansko ne vem, kaj me je pritegnilo, mogo~e tista alternativa, tisto nekaj, kar je druga~no od neokusnega skomercializiranega plesa v stilu»shake it baby«. In po sami delavnici mi je postalo jasno, da ima tisto trzanje telesa, smejanje v prazno, po~asno boànje beder le nek pomen. Vse se povezuje z na{imi vsakdanjimi reakcijami in ~ustvi. Vsak kdaj pade v svoj svet, strmi v prazno, brez razloga nadre soseda, v afektu uàli prijatelja, brcne potepu{ko ma~ko, se smeje, pani~no jo~e, i{~e ljubezen, pozabi mobitel doma, se u~i uro pred testom, potrebuje seks, se iz uìtka krega, hrani svoj ego, uni~i med~love{ka razmerja, pade na ledu, zapeljuje so{olca... vse to je sodobni ples. Torej je sodobni ples vse, kar sam ho~e{, vse v kar pade{ tisti trenutek, ko ple{e{, oziroma tisti trenutek, ko opazuje{ ta ples. Zdaj se vam ta delavnica zagotovo zdi ~uda{ka, ampak zakaj ne bi bila? Ravno ~uda{tvo, druga~nost, alternativa povzro~ajo zanimanje in raznolikost. Kristina VE^ LUÎ! 26. 11. 2005. Ura je sedem zjutraj - vsi nestrpno pri~akujemo avtobus. Peljali se bomo na ogled razstav v eno izmed evropskih kulturnih metropol na Dunaj. ^lane likovne delavnice s Prve in II. gimnazije ~aka zanimiva, a hkrati tudi naporna in mrzla sobota. Tokrat je bil Dunaj gostitelj razstav o impresionizmu,slikarju Franciscu Joseju de Goyi in podobe ljudi, ki so postali miti tudi skozi videnja Warhola in njegovih sodobnikov ter skozi mitizacijo sodobne potro{ni{ke dru`be, ki se pred realnostjo zateka v slikovne in zvo~ne sanje. Ali na kratk Superstars: The Celebrity Factor. From Warhol to Madonna. Moje znanje o Franciscu Josju de Goyi (1746 1828) je bilo, priznam, zelo majhno. Tokrat pa sem spoznala, da je bil pravzaprav nosilec nove smeri upodabljanja ljudi, njihovih stisk in strahov. Seveda ne gre zanemariti njegovih dovr{enih portretov sodobnikov ali mitske upodobitve oble~ene in gole Maje.Mo~no so se mi vtisnile v spomin gravure, na katerih je z invencijo brez primere in s sarkazmom prikazal zlo~ine inkvizicije in grozote. Prav ti njegovi prizori so med drugim pomenili novo usmeritev v evropskem slikarstvu. Navdu{ile so me skice in tapiserije. Zapomnila sem si sliko, ki prikazuje Saturna, ki `re svoje otroke (morda zato, ker se mi je è ime v zloènki zdelo nekoliko neobi~ajno). Kratka pavza. Sledili so impresionisti v muzeju ~ez cesto. V Leopoldovem muzeju je vse do 30.januarja razstava zbirke del impresionistov Van Gogha, Gauguina, Cézanna, ki so jo pripeljali iz pari{kega muzeja Musée d_orsay. Barve in igra svetlobe, zabrisane podobe in njihove sence, so del impresij, ki sem jih zaznala, medtem ko sem ob~udovala dela evropskih impresionistov (med te bi nedvomno lahko pri{tevali nekatere slovenske ustvarjalce: Groharja, Jamo, Jakopi~a, Kobilco, Sternena). Njihov svet je druga~en od tistega, ki smo ga ve~inoma vajeni. V njihovih delih gre za ve~no igro svetlobe in kolorita. Pogosteje ali prete`no so ustvarjali v naravi, zlasti odsevi stvarnosti v vodi so jih nedvomno privedli do novih odkritij ne zgolj v poznavanju barv ampak v poznavanju bistva stvari. Uspe{no so razstavljali barve in s pomo~jo barvnih lis dajali predmetom dotlej neznano sveìno in ìvljenjskost. Zaradi omenjene zabrisanosti, so imela dela prav poseben ~ar. Saj ste è sli{ali za Uro baleta, kajne? Zelo navdu{ujo~e je to, da sem veliko brala o Zvezdni no~i ter o Arleànki; tokrat pa sem ju videla v ìvo. Kaj mi je ponudila razstava Superstar? Veliko. Utrdila mi je spoznanja o beànju ljudi v sanjski svet, ki mu ga o superiornosti (beri: prevladi) ~loveka nakazuje sodobna industrija ìvih slik in v potro{ni{tvo usmerjena dru`bena skupnost. Hkrati pa se mi je zdela izjemno provokativna. Prav ni~ nisem uìvala ob pogledu na prerezane vratove, dojke, roke in v steno zabodene noè. Na stenah so»viseli«~asopisni izrezki o slavnih osebah. Vsi so se najprej za~udili, ko se prebrali, da sta Sharon Stone in Bill Clinton è umrla; kmalu pa uvideli, da je to moderna {ala. Sodobna umetnost, ni kaj! ^lovek preprosto potrebuje sanje ne zgolj v snu ampak tudi v ìvljenju, da lahko preìvi vsakdan. Prav je imel Goethe, ko je ob koncu ìvljenja vzdihnil:»ve~ lu~i«! Ve~ lu~i za sanje ìvljenja, namre~. Anja Im{irovi~, 1.d 11

S PROFESORJEM PA^ NEKJE VSE, KAR STE @ELELI VEDETI, PA SI NISTE UPALI NIKOLI VPRA[ATI O PROF. PODGOR[KU S Pijo stojiva pred zbornico in ìv~no gledava na uro. Kot novope~eni dijakinji (beri: fazanki) sva za svojo prvo nalogo dobili intervju s profesorjem Vilijem Podgor{kom. Kon~no se odprejo vrata in pojavi se gospod Podgor{ek, profesor geografije in zgodovine na na{i {oli. Skupaj se odpravimo po dolgi in naporni poti in na koncu z zadnjimi mo~mi doseèmo na{ cilj (beri: povzpnemo se v drugo nadstropje do kamninske zbirke). [e nekaj globokih vdihov in»obdelovanje«profesorja Podgor{ka se lahko za~ne. O KAMNINAH Kdaj ste se za~eli ukvarjati s prou~evanjem kamnin? Prou~evanje kamnin me je za~elo zanimati v srednji {oli, takrat sem tudi dobil prve primerke kamnin. Koliko razli~nih vrst kamnin imate? V evidenci imam 2700 vrst kamnin in mineralov ter 3000 vrst fosilov. Moja zbirka je tudi ena najve~jih in najbolj sistematsko urejenih zbirk v Sloveniji. Katera je va{a najljub{a kamnina? Najljub{e kamnine pravzaprav nimam, saj je vsak primerek po svoje zanimiv. Imam pa kar nekaj zelo dragocenih kamnin, ki so bile tudi zelo drage. Najdra`ja izmed njih je fluorit s Kitajske. Ali so va{e kamnine samo iz Slovenije ali tudi od drugod? Kamnine niso samo iz Slovenije, ampak tudi z drugih kontinentov, prijatelj Viki Gro{elj (slovenski alpinist) mi je en primerek prinesel celo z Antarktike. Ste do zdaj izdali kak{no knjigo ali priro~nik povezan s kamninami? Knjige predvsem kupujem, tako da imam doma zbirko geolo{ke literature v slovenskem in veliko tudi v tujih jezikih. V nastajanju je monografija z naslovom Minerali Slovenije, ki bo obsegala 450 strani. Sodelujem kot eden izmed {tiridesetih soavtorjev. Knjiga bo imela 120 poglavij, v njej pa bodo minerali opisani in razvr{~eni po najdi{~ih. Sicer pa knjiga ne bo v prosti prodaji, natisnjena bo namre~ le v 500 do 700 izvodih, bo pa na ogled v Naravoslovnem muzeju Slovenije. Kar nekaj izvodov monografije bo poslanih tudi v tujino. POTOVANJIH Kot vemo veliko potujete. Kako izberete kraj potovanja? Pri izbiri kraja potovanja gledam predvsem na to, da obmo~je ni turisti~no; pomembno pa je tudi, da je geolo{ko zanimivo. Ali potujete sami ali z agencijami? Ponavadi potujem sam, saj bi bila potovanja za marsikoga prenaporna, na njih pa sem tudi po mesec dni, kar je za nekatere predolgo. Na potovanja se tudi psihi~no in fizi~no pripravim. Kje vse ste è bili in kateri kraj na svetu bi najraje obiskali? Bil sem è na skoraj vseh kontinentih, razen na Antarktiki, ki bi jo tudi rad obiskal. Videl bi rad {e veliko drugih krajev, tako da samo enega izmed njih ne bi mogel izbrati. PA TUDI MALO MANJ RESNIH STVAREH Katera je va{a najljub{a barva? Te`ko bi izbral samo eno, saj mi jih je ve~ v{e~. Mi pa u~enci pravijo, da je moja najljub{a barva zelena, saj imam kar nekaj zelenih obla~il. Kaj po~nete v prostem ~asu? V prostem ~asu zbiram in urejam kamnine, pi{em ~lanke, rad pa tudi fotografiram. Pripravil sem è ve~ kot 40 razstav, nekaj je bilo tudi mednarodnih. Imate najljub{o vrsto sladoleda? To je definitivno ~okolada. Kaj radi poslu{ate? Zvrst glasbe, ki jo poslu{am je zelo odvisna od razpoloènja. Rad poslu{am klasi~no glasbo, narodnozabavno, ob~asno pa tudi rock (The Beatles, The Rolling Stones). [e klasi~no vpra{anje. Katere tri stvari bi vzeli na samotni otok? Vzel bi stvari, s katerimi bi lahko prou~eval kamnine, torej geolo{ko kladivo, lupo in kak{en priro~nik. Upam, da bi 12

S PROFESORJEM PA^ NEKJE bil otok kamnit. Ali si pod tu{em kdaj kaj zapojete? Pod tu{em ne pojem, saj sem sicer zelo slab pevec. Kateri je va{ najljub{i letni ~as? Zelo rad imam poletje, saj imam takrat veliko ~asa za potovanja, pa tudi pomlad, saj je to najprimernej{i ~as za geolo{ke raziskave. Zagotovo pa ne maram zime, saj takrat vse prekriva sneg. IN SEVEDA [OLI!!! Kako dolgo è u~ite na na{i {oli? Na tej {oli u~im è deset let, pred tem pa sem u~il na èlezni{ki in gostinskoturisti~ni {oli. Kak{ni se vam zdijo dijaki na{e {ole? Dijaki so zelo sposobni, àl pa svojih talentov ponavadi ne izkoristijo dovolj. Ali ste kdaj»{pricali«pouk? Da,»{prical«sem enkrat v srednji {oli. Takrat smo pravzaprav»{pricali«kolektivno ves razred. Katero srednjo {olo ste obiskovali in kateri je bil va{ najljub{i predmet? Obiskoval sem Prvo gimnazijo. Najljub{ega predmeta pa pravzaprav nisem imel. Zelo me je zanimala astronomija, ki smo jo imeli v sklopu fizike. Zanimivo je tudi to, da v srednji {oli, geografije nikdar nisem imel 5, prav tako pa tudi ne 1 (le na koga je to letelo???). Ali ste tudi kaj»plonkali«? Sem tudi»plonkal«. Moram pa re~i, da so se metode»plonkanja«od takrat zelo spremenile in da vedno odkrijem kak{en nov na~in, na primer s pomo~jo mobitelov. Morda bi bilo zanimivo pripraviti seminar o novih na~inih»plonkanja«. Ali vas je med poukom kdaj kaj vrglo iz tira? Mislim, da me je zelo te`ko vre~i iz tira. Se pa spomnim dogodka, pri katerem sem bil zelo presene~en. Nekaj let nazaj mi je ena izmed u~enk, ki je bila vpra{ana prinesla zvezek. Odprl sem ga in na prvi strani zagledal posvetilo:»ve{ dragi, lepo mi je ìveti, a pri geografiji, mi je za umreti!«[e zdaj ne vem, komu je bilo namenjeno, vendar mi je ostalo v spominu. Samo {e to. Blià se novo leto. Ali si èlite kaj posebnega?? Pravzaprav nimam posebnih èlja za novo leto, zelo pa bom vesel kak{nih novih primerkov mineralov in kamnin. Zdenka & Pija, 1.d VILJEM BABI^:»VZGOJITI @ELIM DOBRO KONCERTNO PUBLIKO.«Ena izmed najnovej{ih pridobitev v zbornici biv{i pripravnik in profesor glasbe Vili Babi~. Njegovo polno ime je Viljem Babi~, zraven pou~evanja pa se ukvarja predvsem z zborovstvom. Pou~eval je na glasbeni solfeggio, bil asistent dirigenta Akademskega pevskega zbora v Mariboru, prepeval je pri vokalni skupini Canticum, zdaj pa vodi {e mo{ki zbor Obrtnik Maribor, vokalno skupino na Drugi in me{an pevski zbor na Prvi. Najprej sem ga povpra{ala o dijakih. Kaj naj bi po enem letu glasbe dijaki znali? Zanimivo, te`ko vpra{anje. Glavni cilj je predvsem, da bi bili dobri poslu{alci glasbe. V gimnaziji drugega, kot da vzgoji{ dobro koncertno publiko, ki je v Mariboru primanjkuje, ne more{ narediti. Se morda po~utite primerjanega s profesorjem @urajem? Ne. A-a. Ne po~utim se primerjanega. @e takrat, ko si pripravnik, spozna{ sistem drugih profesorjev. Ustvari{ si jasno sliko svojega pou~evanja, ve{ kaj èli{ dose~i in se ravna{ po tem. Sli{ala sem, da ste strogi. Ali imate ob~utek, da pri~akujete od svojih dijakov premalo, dovolj ali preve~? (presene~en) To pa je zanimivo, da si sli{ala, da sem strog. Vsi mi pravijo, da nisem. ê zahtevam od dijakov premalo, dovolj ali preve~, je odvisno od posameznika. Nekatere {ole v Mariboru imajo pouk glasbe»na nivoju«in ti u~enci verjetno ne mislijo, da od njih pri~akujem preve~, nekateri pa so pri{li s {ol, kjer je bilo vse opravljeno bolj tako, z levo roko. Ti pa morda mislijo, da od njih pri~akujemo veliko. êsa ne bi nikdar odpustili dijaku? (spet presene~en ) Hmm Morda laì, ~e bi jo odkril. To bi bila varianta. O tem {e sploh nisem razmi{ljal. Zato, ker {e ne pi{em testov (smeh). Va{e splo{no mnenje o dana{nji mladini? (v smehu) Kot prvo, je premalo glasbeno ozave{~ena. Na koncertih se vsekakor zelo malo sre~ujemo, to je drugo. Je pa zelo napredna v mi{ljenju in zelo prebrisana. To je vedno bila oz. smo vedno bili, ko smo bili v tak{nih letih. Zdi se mi zelo v koraku s ~asom. Kaj pa druga~e? Kak{no glasbo poslu{ate? Obi~ajno, ko me to vpra{ajo, odgovorim vse. Ampak se vedno nekaj izlo~i. Trash metala in ostalih»hudih«stvari ne poslu{am. Druga~e pa poslu{am tudi skupine, od Siddharte in teh na{ih novej{ih skupin, pa tudi kak{ne starej{e stvari Sting, Phil Collins V bistvu ne poslu{am samo klasi~ne glasbe, da ne bi kdo mislil. Igrate zraven klavirja {e kaj drugega? Ste kdaj igrali v kak{nem bendu? V bendu nisem igral, sem pa v malih komornih skupinah. V ~asu na faksu smo bili s kolegi kar aktivni na celjskem podro~ju in seveda tudi v Mariboru. Ne vpra{aj zakaj, o~itno je Celje takrat toliko tega potrebovalo, saj smo kar mese~no oz. vsaka 2 meseca prirejali koncerte. Druga~e pa imam zaklju~eno glasbeno {olo iz koncertne smeri harmonike. V osnovni {oli sem igral {e saksofon kak{na 3 leta. Tako da lahko pokrijem tri instrumente. Niste ravno»tipi~no«oble~eni profesor. Delujete sveè. Zanimivo. Od nekdaj sem se in se {e vedno oble~em glede na razpoloènje. Nikoli ne kompliciram. Kupi{ kar ti je v{e~, in se tudi oble~e{ tako. Drugi pa to morda druga~e vidijo in interpretirajo. Je pa res, da je v~asih kar pestro. Enkrat sem pri{el v obleki in je bila katastrofa, dijaki so se spra{evali, kaj pa je zdaj in potem sem celo zvedel, da so pri nem{~ini govorili o obla~ilih in me omenili. Ampak to verjetno ni bil tvoj razred ne?j Za konec pa {e... Imate kak{no misel, morda ìvljenjsko vodilo? Uf, to pa je te`ko. Povedati ìvljenjsko vodilo ob pol osmih zjutraj (smeh). Ne vem, ~e bo {lo. Mogo~e na ta na~in: Bodi to, kar si, in delaj to, kar ho~e{! KataRinca 13

MUZIKA MUZIKA PARNI VALJAK ZADNJI^ Po ve~ kot tridesetih letih so se ~lani skupine Parni Valjak odlo~ili, da bodo zapustili glasbeno sceno in kot sami pravijo, ho~ejo to storiti sedaj, ko so {e dobri, a sam se ne strinjam s tem. Mislim, da bi bilo bolje re~i sedaj ko so na vrhu. Hoteli so, da njihovo slovo ne bi bilo àlovanje, da ti koncerti ne bi predstavljali slovesa, temve~ slavje ob njihovi 30-letnici, a jim ni uspelo, saj je bilo na koncu koncerta med obiskovalci ~utiti grenkobo, po drugi strani pa v vsakem kan~ek upanja, da se bodo morebiti po vzoru nekaterih (Bijelo dugme, ) ~ez ~as spet zbrali. Skupina je povezala ne{teto generacij, v ustvarjanje jo je vodila ljubezen do glasbe in ravno to je bil eden od razlogov, da jim je uspelo {e vedno napolniti dvorane. Nenazadnje so dosegli rezultate, ki se jih ne bi sramovala niti kak{na svetovna skupina. In to na podro~ju biv{e Jugoslavije, ki na trenutke ni bilo ravno paradi` za glasbenike Vse to in {e ve~ se lahko napi{e pod ime skupine Parni valjak. Zgodba se je za~ela pisati pred tridesetimi leti zaklju~uje pa se prav v teh dneh.tako so letos po govoricah, ki so è dalj ~asa kroìle, tudi uradno potrdili, da se njihova zgodba kon~uje. 18. 11. 2005 Nekje pred dvorano Tabor se ob 19:00 najdemo s klapico, ki smo jo na za~etku sestavljali le {tirje patrioti, a se nam pred koncertom tik pod odrom pridruìjo {e»evropejci«, saj si v Evropi lahko marsikaj privo{~i{. Dvorana Tabor je bila razprodana do zadnjega koti~ka in ne spomnim se (na àlost), kdaj je bilo nazadnje tako. Parni valjak nas je v zadnjih letih v Mariboru vedno znova presenetil, tako da smo jih lahko pred leti na Lentu poslu{ali v novi izdaji s pihalsko sekcijo, za boì~ni koncert v Festivalni dvorani v totalno rockovski verziji, letos na Lentu v reprizi slovitega izdelka Bez struje, poslovili pa so se tako kot se spodobi, z originalnimi verzijami brez priredb. In tako se je ob 20.00 koncert le pri~el, brez njihove zamude, skorajda pa z mojo (mehur). Po VNOVI^NEM prebijanju do odra, zaradi aja, è veste, se mi u{esa le prilepijo na»fer{terkerje«, o~i pa, ja bi se, ~e bi videl na oder, a si kmalu zatem izborim svoj prostor pod (svobodnim) soncem. [e zadnji~»valjak«na vo`nji med nami. Mnoìce zbranih, od najstarej{ih do najmlaj{ih generacij, so prepevale skupaj z njimi, od akusti~nih Nede, Ivane, Ljubavne, Proklete nedelje Med koncertom me je posebej navdu{il sam nastop, uìvanje njih samih v vsem, kar po~nejo. Kilometrina na odru se jim res pozna - v pozitivnem smislu. Ko je ve~ina dvorane è zdavnaj ujela ritem, so nas na to spomnili {e sami (Uhvati ritam), ritem nas je peljal naprej, naprej in do ja presene~enja (vsaj za mene) Aki za klavirjem. Trenutek, ki je spominjal na njihove za~etke. Nato pa rock, RoCk, rock, Vsa dvorana je v ekstazi. Navdu{enje ne pojenja, uspe{nice se kar vrstijo. Zastave, Sve jo{ miri{e na nju - vozimo se dalje proti Ljubljani, kjer vsak svojo malo {e zadnji~ khm (Lutka za bal); nato zavijemo proti Zagrebu (Zagreb ima isti pozivni); Aki nas odpelje {e dalje, domov (700 milja), in nato KONEC!? @e?! Vsaj malo {e In se nas usmilijo. A znova takoj konec, oder znova sameva, na{e kruljenje pod odrom pa se nadaljuje brez njihove spremljave (oziroma mi smo bili bolj njihova podlaga bi lahko rekel, ali pa smo peli na njih so nam bili za playbackj). A se dajo {e enkrat prepri~ati in se vrnejo na oder. [e nekaj pesmi in slovo. Poslovili so se po mnenju mnogih z eno od najlep{ih njihovih pesmi Jesen u meni. Mogo~e so bili po letih è malce v jeseni, a tega ne moremo trditi za njihovo ustvarjanje. [e vedno so nas znali pote{iti s kak{nim hitom. Po tridesetih letih so bili {e zmerom na vrhu, tako da vsaka ~ast. Bili so skupina, ki nas v vsem tem obdobju ni nategovala z zani~ yugo glasbo. To sem napisal predvsem zaradi tega, ker jih mnogi niso poslu{ali ravno zaradi tega razloga, ker so prihajali od tam. Je pa bil zato toliko bolj{i ob~utek, ko se je dalo ravno te osebke na koncertu videt kako so uìvali, ter so tudi sami priznali, da pa»le niso tako slabi«. Nasprotno - bili so, so in»bodo«tabol{i. Jernej Maher 14

MUZIKA MUZIKA DOKLER NAJU SMRT NE LOÎ ê ga ne poznate osebno, ste vsaj sli{ali zanj. Marko Sor{ak se ukvarja z bobnanjem è od leta 1992, ko je dobil prve bobne. Za hobi ali kak{no komponiranje brenka tudi na kitaro. V za~etku bobnarske kariere je imel kar nekaj rockerskih vzornikov, kot sta bila Matt Sorum (Guns'n'Roses) in Lars Ulrich (Metallica). Pravi, da sedaj ob~uduje razne bobnarje, tako da kak{nega posebnega vzornika ravno nima. Oglejte si {e www.sorsak.com. Sodeloval si z veliko glasbeniki. Povej kaj o svojem prvem bendu in o izku{njah z drugimi bendi, kjer si igral. V prvi bend sem stopil ravno na 13. rojstni dan, torej 13.3. 1993. Igrali smo metal. Bil sem najmlaj{i in to ~ast imam {e zdaj. Redko sem bil starej{i od ostalih ~lanov. Sedaj è delujem pet let v zasedbi GRANNA. Pred Granno sem imel nekaj resnih bendov, na podlagi katerih sem pridobil izku{nje, na katerih danes gradim svojo kariero. Seveda me pa zmeraj spremljajo {e dodatni projekti in sodelovanja z drugimi glasbeniki. Si 'endorser' za Tamo in Zildjian. Zakaj? Zelo sem vesel in ponosen, da me je doletela ta ~ast, da lahko delim mesto endorserja z svetovno znanimi imeni. Na Tamo sem pred leti postal pozoren ravno zaradi bobnarjev, ki so igrali nanj. Boben velja za enega bolj{ih in kvalitetnih, zato sem si vedno èlel igrati Tamo. Enako velja za ~inele Zildjian. Tradicija iz 1623 zagovarja kvaliteto ~inel. Z trudom in vztrajnostjo so se mi izpolnile sanje. Si tudi in{truktor. Zakaj si se odlo~il, da pou~uje{? Si zadovoljen z u~enci in u~enci s tabo? Ker to rad po~enjam. Z u~enci sem v ve~ji meri zadovoljen in z nekaterimi è dolgo sodelujem. Uìvam, ko lahko grem na koncert in poslu{am, kaj sem koga nau~il. [e bolj pa me veseli, ko vidim, kako znanje nadgrajujejo naprej. Kaj bi izpostavil v svoji bobnarski karieri? @elim napredovati in uspeti. Konkretnega cilja nimam postavljenega, ker niti ne vem, kaj lahko doseèm in kam me lahko pelje. Zato imam preprost cilj, naprej, naprej, naprej, naprej Kak{na glasba ti leì, kaj poslu{a{, igra{? Po du{i sem rocker. Poslu{am pa prav vse, od jazza do death metala, saj iz vseh glasbenih zvrsti lahko pridobi{ nova znanja. Najbolj delujem v rockerskih vodah, sploh kar se ti~e glasbe v ìvo. Tukaj se lahko sprostim in se dobesedno napolnim z energijo. V studiih in raznih projektih pa igram vse ìvo. Koncert, ki si ga obiskal in ti veliko pomeni? Vtisi? Namen obiska koncerta je, da se motiviram in napolnim z energijo, ne glede na to, kak{en je bend in kaj igra. Navdu{en sem pri vsakem bendu, ki ga za~utim. Pogledam tudi, ~e se lahko od koga kaj nau~im. Kaj meni{ o slovenski glasbeni sceni? O tem lahko napi{eva esej, hehe. Ampak lahko re~em, da se è nekaj ~asa dogaja in izbolj{uje. @al pa na{a scena {e zelo dolgo ne bo na tak{nem nivoju, kot si jo lahko privo{~i tujina. Nas je zelo malo in malo je prostora za veliko {tevilo zvezd. Ampak prostora je za vse. Dovolj resnosti, èlja, volje in vztrajnosti bo sceno izpopolnjevalo. Piko na i pa bodo dali mladi poslu{alci, ki bodo podpirali glasbo v ìvo. Granna. Kaj lahko pove{ o va{em bendu? Kako dolgo ste skupaj, kaj o ~lanih, o va{i glasbi? Granna je zakon. Vesel sem, da igramo skupaj. Tisti, ki je Granno videl v ìvo, ve, kaj pomeni. Ime Granna obstaja od leta 2000. V obdobju petih let je pri{lo do kadrovskih sprememb, a sedaj je zasedba stalna è 3 leta. O glasbi je te`ko govoriti, saj govori vsakemu druga~e, zato jo bo vsak razumel in dojel po svoje. S prvencem Duhovi in videospotom, ki je sledil, ste prodrli na slovensko glasbeno sceno. Koliko truda je to zahtevalo, kak{en je ob~utek? Lahko re~eva, da {e prodiramo. Hodimo na razne konce Slovenije z Duhovi. Vanj je vloèno veliko truda, ~asa in denarja. Ob~utek, da uspe{ narediti kvaliteten spot in poslu{ljiv singl je fenomenalen. Nepopisen. Da to drì, so povedali tisti, ki so sli{ali, zato hvala! Granna news? Kadar sem slabe volje gledam Granna news. Je zdravilo za dobro voljo, tako da priporo~am vsem, da snamete Granna news iz spletne strani www.granna.org. Granna news so na{a kratka poro~ila, ki jih vrtijo po tv postajah, kadar imamo ka{en nastop ali dogodek. Z Duhovi ste se pojavili tudi na MTV Adria. Vedno smo se èleli videti na MTV-ju. Uredni{tvu je bil na{ spot v{e~ in so nas tako predvajali. To pa zagotovo ni na{ prvi in zadnji spot na MTV Adria. Filmska glasba: 16:57 in Slepilo. Kak{ne so izku{nje? Zadovoljni z uspehom? Poseben ob~utek je napisati ali prispevati glasbo za film. Pri tem gre za sodelovanje z reìserjem filma, ki èli imeti to~no dolo~eno skladbo za svoj film, ali za sceno v filmu. Kot zanimivost za film Slepilo smo naredili skladbo H (Dokler naju smrt ne lo~i) to~no po dolo~eni strukturi. Zraven smo imeli scenarij, in vedeli smo, kaj se recimo dogaja v filmu pri minuti dvajset skladbe. Z uspehom nismo zadovoljni, saj so nas mediji grdo izlo~ili pri navajanju avtorjev, ki so sodelovali v filmu. Kako kaj snemanje, ostali komadi, ki ste jih posneli, kaj imate v na~rtu, kaj se dogaja trenutno? Na{ prvenec je è skoraj kon~an. Do takrat imamo v na~rtu nekaj koncertov po Sloveniji. Sedaj vam ne bom veliko zaupal, èlimo vas presenetiti. Va{i koncerti v preteklih mesecih in kje vas lahko sli{imo ter vidimo v prihodnosti? Pretekli koncerti so bili uspe{ni in smo zadovoljni. Tako pravijo na{i feni in publika. Kaj pa bo v prihodnje, {e sami ne vemo. Preko na{e spletne strani lahko prebirate novice. Najbolje pa je, da se prijavite in aùrno prejemate novosti. Vabljeni! Kaj bova rekla za konec? Hvala ti za intervju. Za konec pa èlim, da uspejo vsi, ki si to zares èlijo, da uresni~ijo svoje sanje in podpirajo svoje kolege pri delu. V tem grmu ti~i uspeh. Hvala tebi. /spela/ 15

MUZIKA MUZIKA EDGUY SUPERHEROES Po è skoraj v nedogled ponavljajo~em se poslu{anju z è kultnim statusom uveljavljenih heavy metal velikanov, me je poslu{alski instinkt privedel do poslu{anja ne~esa druga~nega. Do ne~esa, kar rahlo meji na norost. Do nekoliko frikovskega power metal benda, ki je v {tirinajstletni karieri pustil ogromen, gigantski pe~at tako na nem{ki kot evropski power metal sceni. Edguy so bend, ki so, na ~elu z genialnim Tobiasom Sammetom, enega od prelomnih trenutkov v karieri doìveli ob izidu petega studijskega albuma, naslovljenega Hellfire Club; oboèvalce pa bodo v kratkem razveselili {e s {esto plato Rocket Ride. Album, ki pritegne pozornost è z barvito naslovnico naj bi iz{el v za~etku prihodnjega leta. Ker pa so fantje iz benda izredno prijazni in imajo svoje oboèvalce radi, jih do takrat niso pustili praznih rok, ampak so jim za poku{ino ponudili mini album naslovljen po enem izmed komadov - Superheroes. Kakor da è to ne bi bilo izredno velikodu{no, so singlu dodali {e videospot, ki se, kakor vsi njihovi spoti, nekoliko razlikuje od ostalih, kvazi tema~nih spotov metal bendov, ki pa~ ne premorejo dovolj testisov, da bi na kakr{enkoli na~in izstopali iz vzorca posnetkov, ob katerih se nam od vse teme zdi, da smo ugasnili sprejemnik zvoka in slike. Tudi sicer, torej brez spota, si komad z lahkoto zapomnimo po prodornem, izredno visokem Tobiasovem vokalu. Svoje so dodali tudi kitaristi, morda pa je h komadu najbolj»na izi«pristopil bobnar, ki ve~ino komada odigra z»le«enim bas bobnom in bi lahko pesmi dodal {e nekoliko bolj power pridih. Besedilo za spremembo ne govori o juna{tvih bojevnikov, ki se borijo proti mitolo{kim po{astim, ki sejejo zlo, ampak bi ga lahko spredal~kali med ljubezenske tekste, ki pa ne objokujejo izgubljene ljubezni, ampak se»superherojsko«zoperstavijo bole~ini, ki jim jo povzro~ajo sr~ne rane. Singel je zagotovo odli~na popotnica prihajajo~emu albumu, brez katerega bo v prihodnosti vsaka, {e tako bogata zbirka (power-metalska, seve) nepopolna, in napoveduje {e ve~ji prodor tako»edovih fantov«kakor tudi ostalih, nadobudnih power-metalcev. Ob koncu lahko dodamo, da so fantje vsem dvomljivcem (tisti, ki dvomijo, vedo o ~em govorim) dokazali, da so pravi»dedi«, ki se, vsaj v spotu, le ste`ka uprejo (~e sploh se) mi~nim, migajo~im, valjda polnoletnim deklicam. Torej, album se spla~a kupiti, da dobimo {e kak{nega. Matic (Gselman) OZZY OSBOURNE UNDER COVER Ozzy Osbourne je star. In vse kaè na to, da se je postaral med predprej{njim in prej{njim albumom, ki ga je izdal. Oziroma, postaral se je, ko je za~el pozirati za reality show na eni od glasbenih tv postaj. Verjetno se boste strinjali z mojo trditvijo, da je ~lovek samo {e senca samega sebe pred desetimi oz. petnajstimi leti. Glasba je po~asna, zajadral je v blues in dozdeva se, da brez kitarista Zakka Wilda ne bi bilo na plati ve~ heavy komadov. Izdelek je poln hvalnic in balad, ki jih od Ozzyja, kot smo ga imeli radi, ne bi pri~akovali. Sound je isti, kot na prej{njih dveh, torej nekaj med heavy in metalom. Posku{am pojasniti, da je na tem produktu velikih zaslu`karjev»za vsakogar nekaj«, kar pa definitivno ne naredi dobrega CDja. Vsak ima rad malo eksperimentiranja. Samo, zakaj pri hudi~u morajo vedno eksperimentirati dobri stari uveljavljeni rockerji, s prepoznavnim soundom in stilom (seveda so tukaj tudi svetle izjeme)?! Odgovor je na dlani. Denar. êprav ga imajo ve~, kot so ga kadarkoli potrebovali, ho~ejo {e (glej South Park sezona 7, epizoda Christian Rock Hard). Spra{ujem se, ali je Ozzyju zmanjkalo smrtnih grehov, da mora sedaj izkori{~ati najbolj komercialnega? Kje je alternativa? Album ni slab, od ena do deset mu dam gladko sedmico, samo to ni ve~ to. Ozzy ni ve~ Ozzy. Dragi sotrpini, ~e imate radi dober in ne prepokvarjen rock, raje v svoj predvajalnik vstavite nekaj mesecev staro plato od Stonesov. Definitivno boste imeli ve~ od tega. Tim 16

MUZIKA MUZIKA SYSTEM OF A DOWN» LIE NAKED ON THE FLOOR AND LET THE MESSIAH GO ALL THROUGH OUR SOULS «Kot mnogo bendov, ki so nastali v za~etku devetdesetih, so tudi kalifornijski System of a Down me{anica vsega, kar je bilo takrat na sceni. Igrajo»nu-post-everything hardcore«in so pri tem prekleto dobri. @e ob ranem za~etku, ko so izdali demo plo{~ek s tremi skladbami, so postali underground atrakcija, saj so definitivno nekaj posebnega. ^lovek lahko nardi me{anico vsega in jo hardcore zaigra, a obstaja 99 % mo`nosti, da se bo sli{ala debilno. Systemi so ujeli tisti 1 %.»Mislim, da smo krepko pred ~asom,«pravi kitarist in pisec pesmi Daron Malakian.»Enostavno ~utim, da bo ta bend bolj spo{tovan ~ez deset let, ko bodo ljudje spoznali, kaj sploh po~nemo.«to izjavo je dal pred pribli`no desetimi leti. Malakian, pevec Serj Tankian, basist Shavo Odadjian in bobnar John Dolmayan so se hitro povezali kot prijatelji, zdruùjejo jih pa tudi aramejske korenine. Razli~ni okusi ~lanov benda, ki seèjo od Beatlesov do Slayerjev, so nam takoj pokazali, da bo bend vse prej kot obi~ajen. Konec gospodovega leta 1997 so podpisali pogodbo s Columbia records in tako prihodnje poletje izdali prvi album System Of A Down, ter nastopili na znanem Ozzyfestu. Sre~nih trinajst pesmi jim je o~itno res prineslo nekaj sre~e in tako so se z vsemi pridobljenimi aduti zavihteli med mnoìce la~nih poslu{alcev malo druga~ne kombinacije metala. Po dveh letih te`ke turneje so se konec leta 2000 zaprli v studio z namenom, pripraviti nekaj veliko bolj{ega z izku{njami, ki so jih do sedaj nabrali. Glasba je bila za odtenek druga~na, besedila so postala globlja. Z vstopom v novo tiso~letje so izdali plo{~o z naslovom Toxicity. Prvi komad, ki se je za~el vrteti po radijih (slovenskih verjetno ne J) in televiziji (Mtv) ter pustil za seboj sledi, je bil Chop Suey, sledili sta {e Aeriels in Toxicity. Album je bil poglaviten mejnik na njihovi glasbeni poti. Prodali so ga è v 4 milijonih izvodov po vsem svetu. Kvartet ni upo~asnil njihovega dela, ampak ga je {e samo stopnjeval. Naslednji album so pripravljali v sodelovanju z armenijskim folk muzikantom Arto Tuncboyaciyanom v projektu imenovanim Serart. V mrzlem novembru 2002. leta so dokon~ali svoj naslednji album in ga postavili na prodajne police z naslovom Steal this album, ki je bil tudi nekoliko politi~no obarvan. Lepo darilo za pribliàjo~ se boì~, ni kaj. Vendar album ni bil tako udaren kot njegov predhodnik, saj se je prodal v»le«polovi~ni izdaji. Do leta 2004 se je skupina ustalila v studiu z Rickom Rubinsonom, kjer so za~eli snemati dvodelni album. Prva polovica (bolj{a ali slab{a, to presodite sami) Mezmerize se je pojavila v maju tega leta, njegovo nadaljevanje pa le pred par dnevi z naslovom Hypnotize. S tem albumom so ohranili njihovo kreativnost pri ìvljenju, divje vokalne melodije in besedilna strast pa sta naredila samo»piko na i«. To poletje je potekala {e njihova turneja (najbli`je so nam bili v Avstriji), s katero so navdu{ili stalne oboèvalce, prav tako pa pridobili veliko novih, zaradi katerih sem prepri~an, da se bosta ti zgo{~enki (vsaj Mezmerize) uvr{~ali med najbolje prodajane tega leta.»ta bend smo sestavili da bi ljudem pokazali, da vse {e ni bilo preigrano.«pravi Malakian. Razlog njihovega uspeha je v stvari, ki je ve~ino bendov peljala v pogubo. V inovativnosti. Tim & Miha THE DARKNESS ONE WAY TICKET TO HELL AND BACK Nekateri mislijo, da so The Darkness re{itelji rocka, ki so ga skomercializirale moderne new generation skupine, drugi pa, da so samo parodija za~etnikov glam rocka. V svojih nastopih in videospotih se s svojimi kostumi in na~inom nastopanja nor~ujejo iz velikanov, kot so: David Bowie, Freddie Mercury, Kiss Resnica je nekje vmes. Ustvarjajo zelo dobro glasbo, pome{ano z nekaj zabave. Glasba je v stilu classic old school rocka. Po uspe{nem albumu Permission to Land iz leta 2000 so ustvarili svoj drugi album One Way Ticket to Hell and Back, ki je pravkar iz{el. Za~etek albuma preseneti z orientalskimi ritmi. A to je samo intro. @e prva pesem ti da ob~utek pono{enega jeansa in tatuja na ramenu. To je pesem One Way Ticket. Uspe{no so jo izdali tudi kot single. Nanje so zelo vplivali Queeni, kar je tudi sli{ati. Toda njihove pesmi niso kopije Queenov. Imajo njim lasten okus in na~in igranja. V pesmih je sli{ati veliko kitarskih solisti~nih vlo`kov in drugih starih rock vrlin, ki se pome{ajo s klasi- ~nimi in{trumenti. Zgo{~enka je polna hitrih rock pesmi in rock balad. Posebnost pesmi je zelo dinami~en in dober glas pevca Justina, ki ga je zanimivo poslu{ati. Prav v njegovem glasu je zaznati nekaj glasovnih zna~ilnosti Freddia Mercuryja. Zgo{~enka bo v{e~ oboèvalcem starega dobrega ameri{kega rocka, ki i{~ejo popotovanje v preteklost, pome{ano z angle{kimi rockerji. The Darkness so edinstvena rock skupina, ki je trenutno na glasbeni sceni v vzponu. Dorijan [i{ko 17

MUZIKA MUZIKA COLDPLAY V BOLOGNI FIX YOU Z LU^KO V ROKI Ko je skupina Coldplay konec prej{njega stoletja za~ela svojo glasbeno ustvarjalno pot, si nih~e ni mislil, da bodo postali sinonim za novodobni britanski pop in eden najbolj iskanih bendov. Kvartet sestavljajo iz pevec in pianist Chris Martin, kitarist Jon Buckland, basist Guy Berryman in bobnar Will Champion. Komade so za~eli preigravati è na univerzi v Londonu, stvar pa je postajala resna, ko so njihove soft komade opazili ljudje pri zalo`bi Parlophone in jim ponudili pogodbo. Seveda so sprejeli in leta 2000 so izdali prvi album Parachutes, ki jih je takoj izstrelil na zvezdni{ko nebo - trikrat so bili nominirani za Brit Awards, njihova ameri{ka turneja je bila razprodana. S pomo~jo medijev, ki so jih kovali v nebo, so v kratkem ~asu dosegli slavo, predvsem zaradi dobre glasbe. Sedanja turneja je prva po nekaj letih, poleti so na prostem è dvakrat prepri~ali o svoji odli~nosti, tokrat sem jih poslu{ala tudi jaz. Coldplay, Coldplay, Coldplay... Odmeva po dvorani. Nestrpnost se samo ve~a, prav tako tudi pritisk. Nato pa... Square One, Chris na odru, ljudje ska~emo, nenamerno uni~ujemo svoje glasilke, {e vedno pa potekajo boji za najlep{e vidna mesta. Koncert nadaljujeo s Politik in Yellow. Med slednjo so nad nas spustili velike rumene balone, ki so potovali preko cele dvorane. Prvi singel iz X&Y, najnovej{e plo{~e, Speed of Sound zopet poène ljudi v zrak. Za malo umirjenja nam dru{~ina posveti God put a smile upon your face in pa X&Y. V dvorani je è hudo vro~e, ampak to ne moti nobenga razn par varnostnikov, ki morajo spravljat iz dvorane vse ljudi, ki ne zdrìjo ve~. Dvomim, da je bila kriva samo vro~ina. Chris & dru{~ina pa koncert nadaljuje brez zadr`kov. Vmes zopet sli{imo najbolj odmevan stavek tega dne, '' Benvenuti a la tutti ''. How you see the world in White shadows ganeta gmoto ljudi, a najlep{e {e prihaja. Chris za klavirjem igra Scientista, publika pa nori. Po tej pesmi se celoten bend postavi v ospredje, Guy odloì bas in poprime za ustne orglice, Chris za kitaro in mikrofon, prav tako tudi Jon, Will pa na klaviature. Vse to za 'Till kingdom come in pa Green eyes. Za nekatere je bil to najlep{i del koncerta. Do pavze so nadaljevali {e s Simple twist, Clocks in Talk. Nato pa Chris prosi, naj dvignemo vse aparate za fotografiranje in za~nemo slikat. Po celi dvorani je bliskalo, na koncu pa so oni slikali tudi nas. Nato je sledila kratka pavza. Sardinice {e kr v elementu. Ska~emo, se deremo, v glavnem norimo. Po par minutkah prite~ejo nazaj. Koncert se nadaljuje s Swallowed in the sea. Na ekranu se pojavijo prvi zapiski Chrisovih idej za novi cd. Ljudje vedno bolj pritiskajo naprej. Nobenega to ne moti, va`no je da se vsi prepustimo glasbi. In my place, napetost nara{~a. In folk totalno eksplodira ko se iz zvo~nikov zasli{i Fix you. Proti odru se iz zraka spusti {e znamenita lu~ka iz videospota. Folk spet ponori. V dvorani se niti Chrisa ve~ ne sli{i, ljudje ga preglasijo. In ko za~ne vtrtet lu~ko noro... S Fix you se je koncert kon~al. ^lani {e zadni~ spregovorijo pred nami, se nam zahvalijo, med publiko vrèjo {e nekaj za njih neuporabnih stvari, a nekateri bi ubijali za to. Recimo trzalico. To je bil spet eden izmed nepozabnih koncertov. Guy, Chris, Jon and Will so publiko celo no~ dràli na nogah. Turneja Twisted logic po tretjem izdanem albumu X&Y se {e vedno nadaljuje. Na za~etku turneje, je Chris dobil pismo od neznane ènske, ki mu je napisala: Chris, jaz sem tvoja mama, ki sem te rodila v South Hamptonu. Tvoj o~e je mrtev. Prosim, javi se mi kaj. Chris je razmi{ljal o odgovoru: Pozdravljena. Dolguje{ mi 28 let èpnine. Turnejo kon~ujejo brez podobnih incidentov. Ampak, v Bologni so razturali!! Kaya 18

MUZIKA MUZIKA SYSTEM OF A DOWN HYPNOTIZE ê se Mesmerize za~ne zasanjano s Soldier Side, se Hyptnotize za~ne brutalno z Attack in nam sporo~a, da se System Of a Down {e nikakor niso izpeli in povedali vsega, kar jim leì na srcih. Attack je pti~je pero, s katerim Systemi Busha draìjo in `ge~kajo ter govorijo edino resnico: da Busheve odisejade v Iraku nimajo namena in smisla, da je ameri{ka vlada (priznati je treba, da odli~no in s stilom) Amerikan~kom sprala mo`gane, da je Ameriko prevzela evforija po oro`ju, da zaradi vsega prej na{tetega zdaj priìgajo sve~ke in so spet ''kao'' ful proti Bushu. ê je Soldier Side na Mesmerize namenjena kot intro, je na Hypnotize outro. Soldier Side (ki je tokrat v polni dolìni) je po mojem mnenju najbolj{a pesem albuma. In ~e so Sytemi z Attack Busha samo `ge~kali, ga z Soldier Side razf...!! Ameri{ki fantje po njihovih besedah odra{~ajo z namenom, da bodo umrli. V ~em se torej Bush razlikuje od Bin Ladna? Young men standing on the top of their own grave Wondering when Jesus comes, are they gonna be saved Welcome to the soldier side Where there is no one here but me People all grow up to die Soldier Side na Hypnotize je veliko udarnej{a in {e bolj melodi~na, kot tista na Mesmerize. Tretja pesem Kill Rock n Roll je genialno me{anje stilov. Single Hypnotize je na ~etrtem mestu. Pesem smiselno poveè oba albuma. Ve~ino stvari delamo tako kot jih, ker nam je nekdo nafilal mo`gane z informacijami, da je to prav. Veliko ljudi protestira proti ne~emu, samo zato, ker je to v modi. They disguise it, Hypnotize it Television made you buy it Mezmerize the simple minded Propaganda leaves us blinded Tematika iz prej{njih pesmi, kako vojna pelje svet v pogubo in nam ni pomo~i, se nadaljuje v misti~ni Tentative. Sledi U-Fig z ekspresnim refrenom in pomirjujo~imi verzi, ki se v slogu klasi~nih koncertov izpred dvesto tristo let (ko so mirnim delom, zato, da ljudje ne bi zaspali, obvezno sledile ~inele in gongi) prelijejo v dele, ob katerih dobi{ kurjo koò. System of a Down so è v osnovi od{tekani in ekscentri~ni. Zdaj pa si zamislite najbolj od{tekan in ekscentri~en {tikl System of a Down-ov. Da, tak{en komad obstaja. Re~e se mu Vicinity Of Obscenity. Korn, Limp Bizkit, Pulp Fiction, Jamiroquai, Incubus, Slipknot, Prince, MC-fuckin'-Hammer. All inclusive. Edina pesem, ki bi lahko bila potencialna komercialna uspe{nica je Lonely Day spominja na Green Day-e, a je bolj{a. Album se kon~a tako, kot se spodobi kot se je Mesmerize-Hypnotize saga za~ela. S Soldier Side. Hypnotize je najbolj ekspliciten obra~un kak{nega glasbenika ali skupine z ameri{ko politiko po Eminemu (Mosh). Green Day (American Idiot), so prav tako proti Bushu, a to, kar furajo Green Day, je modni trend in seveda jim uspeva - Mezmerize the simple minded,propaganda leaves us blinded. No saj v osnovi so Green Day OK, ampak mogo~e malo preve~ plehki. Oni so ostali pri:''fuck Bush, Fuck Bush,'' Sytem of a Down pa gredo veliko globlje. If we fall, we all fall, and we fall alone. System of a Down, hvala za ta dva albuma. LuKa Nova dopoldanska ponudba v TRATORIJI PADRINO do 12. ure: [pageti DIJAK bolonjski, napolitana 550.- SIT [tru~ka 220.- SIT Kava dopoldan 10% ceneje. Novo iz kru{ne pe~i: Perutni~ke pe~ene v kru{ni pe~i, 100g 180.- SIT Rebrca pe~ena v kru{ni pe~i, 100g 160.- SIT 19

KRITI^NO OKO DIJAK RAÊK PA 'MA SVOJO ZGODBO! KAKO SE JE PROF. RAÊK NAUÎL BITI SLABE VOLJE Ko je prof. Ra~ek pri~el z delom, se je hotel najprej spoznati z malimi ra~kami: spra{eval jih je, kako se po~utijo v {oli, pri pouku, kak{en je njihov odnos s profesorji in podobne re~i. Od ra~kov je ve~krat sli{al, kako so nekateri profesorji nenehno slabe volje, kako z mrkim izrazom pridejo v razred, kako se ne znajo po{aliti in nikoli, pa res nikoli, med poukom ne povejo kak{ne {ale ali vsaj dve minuti govorijo o ~em drugem kot o u~ni snovi. Prof. Ra~ek ni èlel biti tak{en kot ti, o katerih so mu pripovedovale ra~ke. Zato se je trudil, da bi bil zmeraj dobre volje in nasmejanega obraza, med poukom je bil spro{~en, {alil se je in velikokrat je ra~kom privo{~il kak{no zgodbico, ki ni bila povezana s snovjo. Potem pa je opazil, da posamezni ra~ki tega ne razumejo tako, kot bi morali. [ale prof. Ra~ka so nekateri razumeli kot izto~nice za to, da {e sami za~no govoriti {ale vsevprek. Njegovo nasmejanost in prijaznost so dojemali kot znak slabosti in pristanek na njihovo klepetanje. Ob~asne Ra~kove zgodbe pa kot znak, da pouka tisto uro ve~ ne bo. Nekega dne, ko je bil prof. Ra~ek naklju~no slabe volje (kar se mu je sicer dogajalo zelo redko), pa je opazil, kako druga~e nanj gledajo ra~ke. Bile so tihe, mirne, malodane prestra{ene in nanj so gledale s previdnim in tipajo~im izrazom na obrazu. In ko ni med poukom povedal niti ene {ale, je opazil, kako zbrani so. In ker ni povedal nobene zgodbice, so kakovostno delali 45 minut. In tako je naklju~no spoznal àlostno resnico: nekateri ra~ki niso sposobni dojeti mo`nosti uspe{nega sobivanja dela in spro{~enosti. Nekateri ra~ki so zmo`ni videti le ~rno-belo in mislijo, da gre delo zmeraj v paru z resnobnostjo, spro{~enost pa se zmeraj druì z nedelom. In je spoznal, zakaj so nekateri ra~ji profesorji tak{ni, kot so mu jih opisali ra~ki. Ker lahko tako najbolj uspe{no in predvsem brez stresa opravljajo svoje delo pou~ujejo. Z drugimi besedami: nadeti si je treba mrki izraz, pa bo pri uri mir. Ra~ek Po osmih letih ra~je osnovne {ole je ra~ek postal DIJAK Ra~ek. Ponosen in vesel spremembe se je podal v {olske klopi! U~itelji ra~ke so po novem profesorji ra~ke in kot se spodobi, jih na{ ra~ek sprejme z dolo~enim spo{tovanjem. Zve, da mora prof. ra~ke lepo pozdraviti, pravilno nasloviti, ~etudi ga ne u~ijo. Ra~ek ugotovi, da pravzaprav ni ra~ek, pa~ pa fazan! Kaj pa zdaj to pomeni? Ugotovi, da je le ra~ek, s to razliko, da je {e»zelen«na {oli. No prav, a le opazi, da nekateri prof. ra~ke morda prav zaradi tega»postavijo zid«med seboj in ra~kami. S~asoma ra~ek izgubi veselje do predmeta, pri katerem je»postavljen zid«. Zgodi se mu tudi, da v~asih poslu{a»kisle«{ale na ra~un svojega neuspeha. Zakaj pa bi se trudil pri predmetu, kjer ni vreden niti pristnega odnosa, po vrhu pa so {e drugi predmeti, ki mu vzamejo energijo in ~as, ki pa so prav tako pomembni! Kako pa naprej? Preprosto, predmet je zanemarjal in vloìl ve~ energije tam, kjer se je po~util od prof ra~kov sprejet! Sprejet pa na ta na~in, da je prof. pokazal ob~utek in razumevanje zanj. V nekaterih prof. ra~kih je celo videl ra~ka, ki ga je tudi sam v svojih gimnazijskih letih»biksal«, prav to ga je naredilo bolj ra~jega in simpati~nega! Peter HLA^KOVA PRIGODA Hla~ek, sicer vzoren dijak, se je tisto jutro (prav tako kot vsako drugo) odpravil v {olo. Po dolgotrajnem u~enju se je zares po~util pripravljenega na preizkus iz predmeta Hla~e. Samozavestno je za~el s prvim vpra{anjem, ki se je glasilo: Kak{ne so hla~e? Napisal je, da so modre, da imajo {tiri èpe, zadrgo in gumb. A kaj, ko je profesor kot odgovor zahteval, da so dolge, zarobljene in iz trpe`nega materiala, Hla~ku pa je za njegov odgovor priznal samo ~etrtino to~k. Kot vsi vemo, petindvajset odstotkov ni dovolj za zadostno oceno in Hla~ek je, tokrat lahko brez prirejanja resnice re~emo, dobil 'hakl', za katerega sam ni bil kriv. Hla~ek je bil jezen, malce razo~aran, ker njegov odgovor v bistvu ni bil nepravilen, in vse skupaj se mu je zdela ena velika bedarija. Vendar je vso zadevo pogoltnil, saj je vedel, da ima mo`nost oceno popraviti in se s profesorjem domenil, da bo to naredil z ustno oceno. In profesor ga je povpra{al po posebnosti èpov na hla~ah. Hla~ek je rekel, da so za{iti na notranji strani in da tja pospravimo vse mogo~e stvari. Ampak profesor ni bil najbolj zadovoljen in ga je hotel spodbuditi s podvpra{anjem, vsem dobro znanim»kaj {e«. @al pa ta (ne)slavni»kaj {e«na{emu prijatelj~ku ni kaj dosti pomagal. Ja, kako pa naj ve, kaj s tem profesor misli? Tokrat se je odlo~il, da se bo boril do konca in je profesorju to tudi povedal, ta pa je odprl u~benik in mu pokazal, kje pi{e o posebnost èpov na hla~ah. Tam je pisalo, da v èpe lahko pospravimo manj{e stvari. Kljub podobnosti Hla~kovega odgovora ga profesor ni priznal, saj ni bil popoln. Tako je Hla~ek nehal uporabljati svojo glavo pri u~enju, izklopil je logi~no razmi{ljanje in se za~el u~iti na pamet. Ocene je popravil, a znanja ni bilo. Ali res èlite 'napiflane' dijake? MAJA 20

5 1 OSLOVSKA 6 LETA 2 3 PROFESORICE ZDENKE KEUC 4 1: 5 mesecev 2: {tafeta mladosti 3: maturantski izlet, Slavija, 1982 4: terenske vaje, {tudij, 1983 5: ~aga v {tudentu, 1984 6: Sarajevo, 1984 7: {tudentski dom, 1985 8: absolvent, [panija, 1986/7 7 8 21

MUZIKA MUZIKA IZZVEN Za spremembo namesto neprebavljivega holivudskega ''sranja'' malo kvalitetne glasbe. Super! V za~etku novembra se je v na{em dragem dolgo~asno mirujo~em mestecu odvijal jazz festival s kratkim, a ve~pomenskim imenom Izzven. Tako se je v (prehitro) iztekajo~em po~itni{kem tednu v Narodnem domu in Kibli zvrstilo 9 koncertov priznanih jazz ustvarjalcev. Zaradi vsesplo{nega pomanjkanja ~asa sem se udeleìla le dveh koncertov (~eprav mi je bilo kasneje àl ), in sicer Daniel Karlsson s Pan Pan in Matt Darriau s paradox trio. Pri prvih gre za {vedske glasbenike, zdruène pod okriljem pianista Daniela Karlssona, ki je doma prejel nagrado za jazzovskega glasbenika leta 2005. Bend sestavljajo: ( in prst mi zastane na tipkovnici... {koda ~rnila za dolga imena, ~e vas zanimajo si poglejte na internetu, bolj bo koristno ~e napi{em kar in{trumente upam vsaj). Torej: klavir, trobenta, saksofon, kontrabas in bobni. Njihova glasba je preèta z vplivi Milesa Davisa in za mrzlo Skandinavijo nenavadno toplino bluesa. Odlikuje jih izrazit smisel za ritem in mojstrsko preigravanje z dinamiko. Vsi ~lani benda imajo enakovredno vlogo in njihove glasbene ideje se u~inkovito prepletajo v celoto, ki spominja na zlate ~ase jazza s pridihom sodobne kreativnosti. Naslednji koncert, Matt Darriau s paradox trio je bil po mojem mnenju {e bolj{i od prvega. Matta Darriaua, vodilnega v skupini, uvr{~ajo med najvplivnej{e jazz glasbenike zadnjih let. Bend sestavljajo {tirje odli~ni glasbeniki vseh vetrov. Zdaj se boste vpra{ali: zakaj trio? Ja ne vem, do te skrivnosti se mi ni uspelo dokopat potem se boste vpra{ali: kaj je tako posebnega na njih? No, to pa vem Balkan. V svoji glasbi spretno zdruùjejo elemente jazza in temperamentnih balkanskih ritmov. Matt poleg klasi~nih pihal (klarineta in saksofona) uporablja tudi balkanske (kaval in gajde). V glasbi prepletajo celo keltske ideje, klezmer in swing. Nato pa glasbi vdihnejo {e prej omenjeno balkansko du{o in kombinacija je odli~na! Na prvi pogled se zdi kot kak{en nenavadni eksperiment, a dokler tega ne sli{ite, si res ne morete predstavljati. Igrajo se z ekstremi, na trenutke popolnoma hipnoti~ne melodije se hitro sprevrèjo v prekipevajo~e, polne energije Vseeno pa zvenijo zelo pristno in iskreno. Na kratko, vse skupaj je izpadlo zelo fajn, tak{nih festivalov je v Mariboru definitivno premalo, zanimanje pa, vsaj po polni dvorani sode~, je. No, za konec {e en poglobljen fazanski komentar: ozra~je je bilo naelektreno nabito s ~ustvi in pretok misli brez omejitev. Ana 22

Duple{ka cesta 330, SI-2000, Maribor - SLOVENIJA Telefon: +386 (0) 2 45 037 80, telefax: +386 (0) 2 45 037 90 e-mail: aquasystems@amis.net

[TEVILKA 8 LETNIK 5 DECEMBER 2005 BOREC [PORTNA PRILOGA IN GLASILO [[D [PORTNI KRAJ ZLO^INA

[PORTNA PRILOGA Ali je vse skupaj smiselno? Glavni urednik Matja` Vehovar Odgovorna urednika Se tudi sami kdaj vpra{ate ~emu sploh greste k telovadbi? Ima vse skupaj svoj namen ali pa je to le ena izmed ur na urniku, ki sluì temu, da ga bodisi bolj izpopolni oziroma je namenjena tistim, ki i{~ejo najugodnej{o prilo`nost za»{pricanje«. Tudi sam si velikokrat zastavim to vpra{anje, na katerega si glede na svoje STROKOVNO (za odgovor nepotrebno) znanje na tem podro~ju, odgovarjam najve~krat lai~no ter ob tem izpadem (sam sebi) izredno pameten a kljub vsemu mislim, da glede na to, na koga se vpra{anje nana{a in predvsem zaradi tega, kar sem è omenil - da za odgovor ni potrebna nekak{na»ekstra pamet«, je to eno redkih vpra{anj, na katerega dijaki odgovorijo bolj pravilno kot profesorji, saj se njih ta problematika tudi najbolj ti~e. A vendarle, bi si lahko tudi profesorji sami zastavili isto vpra{anje ( ~e si ga {e niso). Morebiti ne bi bilo napa~no tudi, ~e bi se vpra{ali, kaj dijakom ugaja. A ~emu sploh tisto vpra{anje. Je potrebno? @al, v nekaterih primerih je. [e vedno drì, da je najve~ neopravi~enih izostankov prav od pouka {portne vzgoje. êmu? Ko pa je bil v OSNOVNI [OLI to vendarle predmet, ki so (smo) se ga takrat u~enci najbolj veselili. A ni ve~ tako. Da pa ne bi kdo narobe razumel, naj POUDARIM, da to ne velja vedno in za vse, a kljub temu bi se dalo {e mnoge stvari po(s)pravit. Kot tudi to, da nas v zadnjem ~asu v svetu v nekaterih {portih (alpsko smu~anje, biatlon, ) uspe{no predstavljajo predvsem ènske. S tem nikakor ne grajam fantov, a smo se odlo~ili, da v tej prilogi le damo malce ve~ prostora dekletom. Da vidimo va{ pogled na, kot bi ve rekle {port!? Je pa ta trditev dokaj v nasprotju s prej{njo, tako da res ne bi vedel, kako bi se vas dalo opredeliti. Razlog ve~, da preberete novost v {portni prilogi. Druga je è od nekdaj skrbela za {portni nara{~aj in s to tradicijo {e vedno nadaljuje. Na njej so se in se {e kalijo mnogi mladi {portniki in del~ek njih smo zajeli tudi na tokratnih straneh. [e ve~, nekateri izmed njih so se odlo~ili tudi za to, da nadaljujejo svojo {portno pot v tujini. Prehitro? Ali pa je vse skupaj pogumno? Se vidimo {e proti koncu leta. Jernej Maher P.S: Ne`ka jaz mam tebe tut. Jernej Maher Novinarji Sara Mejal Rok Berden Nejc Hren Ne`ka Struc Ma{a Pavokovi~ Dean Fras Avtorji fotografij @iga Pohleven ^rtomir Goznik Arhiv Lektorica Alenka Miklavc Tisk Grafiti studio Slika z naslovnice: KRAJ ZLOÎNA, foto: @IGA POHLEVEN BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 26

[PORTNA PRILOGA»JE TREBA DELAT, NE PA «(Adi Smolar) V dana{njih ~asih je sila popularno poudarjati vseìvljensko u~enje. Le s teàvo bi pri{li do definicije tega termina. Kljub temu sem prepri~an, da je veliko profesorjev na {oli, ki menijo, da je njihov predmet»vseìvljenski«. Kaj pa {portna vzgoja? Tudi, seveda. Prikli~imo dejstva. Avtomobili so vse bolj napredni in tehni~no dovr{eni stroji. To ne pomeni, da jih ni potrebno vzdrèvati. Problem nastane, ker se nad pokvarjeno elektroniko ne morete ve~ spraviti kot ljubiteljski mehaniki. Za servis boste drago pla~ali. ^love{ko telo je najbolj sofisticiran stroj (pa ne samo to). Tudi tega je potrebno vzdrèvati. Popravilo psiholo{ko-du{evnega ali fizi~nega dela telesa je {e dra`je. In bole~e. Zato moramo skrbeti, da bo»stroj-telo«deloval karseda dolgo in s ~im manj popravili. Zanj smo odgovorni sami. Zato nam nekaj osnovnih znanj ne bo {kodilo. Kaj moramo postoriti, da bomo v drugo nadstropje lahko pri{li brez lovljenja sape (in dvigala)? Sedeti sigurno ne.»je treba delat«- te~i, plavati, kolesariti - v obmo~ju aerobnega obsega vadbe. Drugi~. Ali se zavedamo zakaj je hrbtenica tolikokrat v rabi kot sinonim za trdnost, oporo, stabilnost ipd.? Je kot glavna stena hi{e. ê se le-ta zamaje, ali zvije, se pojavi razpoka, stanovalci ne bodo mirno spali. Hrbtenica je»vseìvljenjska«. Vsak odgovoren jo vzdrùje. Menjava za rezervni del se ne obrestuje.»je treba delat.«tretji~. Zakaj je pametno, da po vadbi pustimo stroj-telo {e malo v»teku«in ga nato s sprostilnimi vajami in stre~ingom postopoma ohladimo? Mogo~e se pojavi {e kak{no vpra{anje ve~. Odgovori seveda {e ne prinesejo re{itve. Fizi~nega dela je vse manj. [porta se ne da u~iti sede. @al ne, dragi dijaki.»je treba delat.«[port je ena redkih kompenzacij za obstoje~o dru`bo vrste»homo-sedens«. Postal je dobrina, ki si jo ne privo{~i vsak. Za ukvarjanje s {portom je dobro imeti vedenje, ~as in predvsem obilo dobre volje. Odnos vzpostavimo edino z izkustvenim,»vseìvljenskim«u~enjem. Zato je potrebno preizkusiti na lastni koì: sko~iti, narediti preval, zadeti ko{, sodelovati s soigralcem pri skupnem cilju. In zakaj je potrebna ocena {portne vzgoje? O tem kdaj drugi~. Zdaj je potrebno delati in (kar smo namenoma pustili za konec) pri tem uìvati. Mnenje avtorja nujno ne izraà mnenje aktiva {portnih pedagogov. M.Vehovar P.S. Subjektivni pogled na {portno vzgojo je podan na podlagi pobude uredni{tva. BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 27

[PORTNA PRILOGA Intervju»na hiterco«: Sara Kukovec RESNICA JI GRE Z JEZIKA! Kak{ni se ti zdijo uspehi deklet v leto{nji sezoni [KL-ja? Imamo problem, malo je igralk, ki zares trenirajo in bo te`ko, ker niso uigrane. Glede na to, da nimamo skupnih treningov, kar dobro igramo. Kako se razumete v ekipi? Razumemo se dobro. V~asih bi morale tekmo vzeti malo bolj resno (smeh je è v garderobi). Sicer [E ne hodimo po zmagah pit, bomo pa sigurno, ~e bo trener ~astilj. Kaj napoveduje{ za povratne tekme proti S[ Domàle in [C Slovenske Konjice? Ni visokih ciljev, se pa lahko uvrstimo naprej. Kak{na se ti zdi leto{nja sezona fantov? PoraznoJ. Vidi se, da trenirajo v razli~nih klubih in ho~ejo biti med sabo konkuren~ni. Mi je pa v{e~, da vsi igrajo na tekmah. Skratka, se trudijo. In treba je poudariti, da imajo bolj{o konkurenco kot me. Tvoj moto? Ni va`na zmaga, va`no je sodelovanje. REZULTATI - FANTJE 1. kolo II. gimnazija Maribor : [olski center Novo mesto 50 : 77 [olski center Celje : [olski center Velenje 97 : 74 2. kolo [olski center Velenje : II. gimnazija Maribor 79 : 63 [olski center Celje : [olski center Novo mesto 67 : 95 3. kolo II. gimnazija Maribor : [olski center Celje 69 : 87 [olski center Velenje : [olski center Novo mesto 69 : 84 4. kolo [olski center Novo mesto : II. gimnazija Maribor 97 : 62 [olski center Velenje : [olski center Celje 73 : 68 REZULTATI DEKLETA II. gimnazija Maribor : S[ Domàle 73 : 42 [C Slovenske Konjice : II. gimnazija Maribor 54 : 63 S[ Domàle : [C Slovenske Konjice 49 : 61 FANTJE SE TRUDIJO PO NAJBOLJ[IH MOÊH Leto{nja sezona è dolgo ni ve~ na za~etku in za fanti so è 4 odigrane tekme. Res je, da so v superligi izbrane najbolj{e ekipe zadnjih let, ki so nastopile v [KL ju in da so tekme izredno naporne, ampak je to res razlog za neuspeh? V torek, 15. novembra, so v Dvorano Tabor dijaki [olskega centra Celje pripotovali kot favoriti, ki so se do te tekme lahko pohvalili z è eno zmago, po kon~anih 40 minutah igre pa so dodali {e eno. Tekma se je pri~ela s precej ìv~nosti na obeh straneh, kar se je na{ih dràlo skoraj do konca in se kazalo tudi po rezultatu in {tevilu tehni~nih napak. Z mo~nimi napadi in strnjeno obrambo je Celjanom uspevalo ohranjati visoko prednost od za~etka do konca. Po 20 minutah tekme so dosegli najvi{jo razliko 30 to~k. Sledila je zelo potrebna minuta odmora na pobudo doma~e klopi in tako jim je po 2. ~etrtini uspelo zmanj{ati rezultat na 19 : 29. Obiskovalce (ki jih je bilo spet zelo malo) so med kratkimi minutkami zabavale Tigrice, ki se letos s popolnoma pomlajeno ekipo trudijo posegati po najvi{jih mestih na vseh tekmovanjih. Tekma se je {e zmeraj nadaljevala v prid [C Celje. Kakor hitro so na{i zadeli ko{, so Celjani, tako kot je è v njihovi navadi iz prej{njih tekem, odgovorili z dvema ko{ema in razliko {e povi{ali. Kljub spodbudi s tribun, ki je proti koncu tekme nara{~ala, in vedno bolj uspe{ni obrambi, nam nikakor ni uspelo priigrati prve zmage v tej sezoni. Dijaki [C Celje so tako le {e povi{ali razliko in ob koncu tekme je bil rezultat 69 : 87. BODO NOVOME[ÂNI PRVI V SKUPINI? Za~ele so se povratne tekme in pred na{imi fanti je bil obra~un s [olskim centrom Novo mesto. Za Novome{~ane je bila to prva tekma pred doma~im ob~instvom, zato so se morali {e posebej potruditi in po koncu tekme {e naprej ostajajo neporaèni. Tekma se je è na samem za~etku prevesila na stran dijakov iz Novega mesta. Na{im so veliko teàvo povzro~ali meti iz razdalje, saj so gostitelji uspe{no zadevali za tri to~ke in si tako po prvi ~etrtini priigrali prednost 18 ko{ev. Razmere na igri{~u se po odmoru niso pretirano spremenile. Novome{~ani so svojo prednost iz napada v napad povi{evali in na po~itek od{li z BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 28

[PORTNA PRILOGA rezultatom 60 : 25. Tudi po tem odmoru ni pri{lo do sprememb. Dijaki [C Novo Mesto so {e naprej igrali zelo zavzeto. Proti koncu ~etrtine se je na{im uspelo zbrati, a mo~i in znanja za preobrat igre ni bilo. V zadnji ~etrtini se je igralo zelo umirjeno. Na obeh straneh so prilo`nost za igro dobili vsi igralci in pokazali veliko lepih potez. Novome{~ani so zmagali z izidom 97 : 62. Za najbolj{ega igralca tekme se je s 23 ko{i izkazal kapetan Alen Ploj, pri nasprotnikih pa mu je z 19 ko{i sledil Simon Gorenc. Kak{ni bosta preostali povratni tekmi proti [C Celje in [C Velenje se pustimo presenetiti. Morda bi nam kak{na zmaga vseeno koristila. Ma{a Pavokovi~ Jan Mur{ak Mladi up slovenskega hokeja in ponos Druge Kljub temu da je Jan zelo zaseden, si je vzel 5 minut ~asa in odgovoril na nekaj vpra{anj za Borec. Glede na to, da si se zdaj è nekako navadil na novo okolje (beri ê{ka), kako ti je v{e~? Tukaj na ê{kem mi je zelo v{e~, popolnoma sem se navadil na hokejsko ìvljenje, ki mi tudi zelo ustreza. Kako si se odlo~il, da zamenja{ klub? Odlo~itev najbr` ni bila lahka To, da moram zamenjati klub in oditi v tujino, mi je reklo è veliko trenerjev. Na svetovnem prvenstvu v Mariboru do 18 let so me opazili agenti in se mi takoj ponudili, nato pa sem izmed dveh mo`nosti - ê{ka ali [vedska - izbral ê{ko, ki mi je bolj ustrezala. Odlo~itev je bila dokaj lahka, saj je bila to moja prilo`nost, da se izkaèm tudi v tujini. Kako usklajuje{ {olo (letos bo{ namre~ pisal maturo) in obveznosti v klubu? V klubu treniram normalno tako kot vsi ostali, ~e imam kaj prostega ~asa pa se posvetim u~enju. Ko obi{~em Slovenijo, pridem v {olo in opravim teste. êtrti letnik bom delal dve leti, tako da bom maturo opravil s sedanjimi tretjimi letniki. V {oli mi zelo pomaga prof. Kuzman. Kako so te sprejeli novi soigralci in v katerem jeziku se sporazumevate? Novi soigralci so me sprejeli zelo lepo, vsi se razumemo med sabo. Sporazumevamo se v ~e{~ini, ki sem se je zelo hitro nau~il, saj je zelo podobna sloven{~ini. Kak{na so tvoja pri~akovanja za SP do 20 let, ki bo decembra na Bledu? Na Bledu se ho~em z ekipo ~im bolje uvrstiti. Na tem prvenstvu je moj cilj ~im bolje igrati in si s tem omogo~iti obisk NHL drafta prihodnje leto. Na prvenstvu bo namre~ veliko scautov, ki i{~ejo mlade talente. Ve~ina mladih {portnikov ima vzornike, ga ima{ tudi ti? Moj vzornik je [ved Peter Forsberg. Kako vzdrùje{ stike s prijatelji, glede na to, da se ne vidite toliko? S prijatelji imam bolj malo stikov, ko pa pridem v Slovenijo, se z najbolj{imi kolegi seveda sli{imo. Kaj najbolj pogre{a{, ko si na ê{kem? Najbolj pogre{am seveda {olo, no pa star{e, prijatelje, doma~o hrano... Kak{ni so tvoji cilji in ambicije za naprej? Prihodnje leto èlim oditi na draft NHL v Kanado in se tam ~im bolje izkazati, nato pa {e ne vem. Mogo~e oditi v Ameriko oz. Kanado ali pa ostati na ê{kem in igrati za ~lane, za kar imam velike mo`nosti. Vsekakor pa je moja ambicija dokon~ati tudi {olo. Sara Mejal, 2.a BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 29

[PORTNA PRILOGA Na{li ga boste na konju ne v naravi - v telovadnici Tokrat sem se odlo~il, da vam predstavim dijaka, ki uspe{no nastopa v {portu, ki je (~udno) brez prekr{kov, prepovedanih poloàjev, avtov, izklju~itev res se razlikuje malo od ostalih, a zato ni ni~ manj zanimiv. To je gimnastika in nekaj skupnega z njo ima tudi Sebastijan [traus. Kdaj si za~el svojo {portno pot in zakaj ravno gimnastika? Vse skupaj se je za~elo v drugem razredu osnovne {ole, ko sem bil star devet let. Zakaj ravno gimnastika? Za njo me je navdu{il ata, ki jo je tudi sam treniral, tako da sem se za gimnastiko odlo~il predvsem iz tega razloga. Dosedanja kariera... Trenirati sem za~el pri @elezni~arju in ko so videli, da sem talentiran, sem prestopil v [D Center. Zanimivo je predvsem to, da nas je najprej skupaj treniralo {estnajst, a sem sedaj od vseh ostal le {e jaz. Najverjetneje si imel è tudi kak{ne uspehe. Katere? Prvo medaljo sem osvojil leta 97 na klubskem tekmovanju, kar je bila vsekakor spodbuda za naprej. Kmalu so pri{la na vrsto {e druga tekmovanja in tako sem leta 1998 è nastopil na prvem dràvnem prvenstvu. Med odmevnej{imi rezultati pa lahko izpostavim tretje mesto na parterju ter peto mesto na bradlji na svetovnih igrah mladih v Kanadi. Bil sem è tudi trikratni dràvni prvak, dvanajsti na sredozemskih igrah in dvaindvajseti na mladinskem evropskem prvenstvu. Si dijak 3. {. Ali ti {portni razred omogo~a, da se lahko popolnoma posveti{ {portu? Ja, {portni razred mi v veliki meri pomaga pri tem, da se lahko ob {olanju ukvarjam s {portom. Omogo~a mi predvsem treninge, ki so lahko tako intenzivnej{i, kot bi bili, ~e ne bi bil v {portnem razredu; so pa tudi druge ugodnosti. Pri telovadbi moram biti le enkrat na teden, predvsem zato, da se malo pokaèm. Kaj pa prosti ~as? To je najve~ji problem. Med tednom prostega ~asa dobesedno ni, ob sobotah so tekme, ~e pa je kak{na tekma v tujini, se tja odpravimo è v petek in nato prispemo domov {ele v ponedeljek. Treninge imam vsak dan po tri ure, razen v ponedeljek in sredo, ko treniram dvakrat na dan. Ker nisem doma iz Maribora in ~e pri{tejem {e {olo, prostega ~asa ni. Kako pa je z u~enjem? Kot sem rekel, lahko {olo in {port usklajujem predvsem zaradi {portnega oddelka. U~im se najve~krat po treningu ter med vikendom, seveda ~e nimam tekme. V zadnji letih lahko v Sloveniji ves ~as poslu{amo, da so pogoji za razvoj {porta vedno slab{i. Kako pa je pri gimnastiki? Najbol{i pogoji so pri nas, v Mariboru. Imamo namre~ nova orodja, najve~jo telovadnico. Na primer Alja` Pegan in Mitja Petkov{ek trenirata v dosti slab{ih pogojih, kot pa jih imamo mi za trening, a sta s tem dokazalo to, da je z delom mogo~e dose~i tudi ve~je uspehe oziroma izjemne. ê gledamo na finan~no plat je veliko odvisno tudi od tega ali si v reprezentanci, saj ti le-ta (~e si v njej) pla~a vse priprave ter druge stro{ke. ê pa nisi v reprezentanci pa si vse stro{ke pla~a{ sam. Je pa res, da v tem primeru ni toliko tekmovanj. Kak{no je zanimanje med mladimi za gimnastiko? Povem lahko le za svoj klub. V njem se je stanje izbolj{alo. Zanimanja med mladimi je kar veliko. Je pa en drug problem. Veliki ve~ini ~ez nekaj let zmanjka veselja ter zapustijo ta {port. Ne vem sicer zakaj, najverjetneje zaradi {ole ali pa ~esa podobnega. Sedaj pa nam malce predstavi disciplino v kateri sam tekmuje{. Tekmujem v mnogoboju.ta zajema vsa orodja. Med ~lani na primer v Sloveniji nimamo niti enega uspe{nej{ega mnogobojca. Razlog je v tem, da se ve~ina tekmovalcev, kasneje specializira za dolo~eno orodje. ê se osredoto~iva na sam mnogoboj. Kako ti uspe izvest uspe{ne vaje na vseh orodjih? Pri mnogoboju je najve~krat tako, da se pri tekmovalcih samih napravi selekcija med orodji. Tako vsak tekmovalec ve katero orodje mu bolj ustreza od vseh in posledi~no pride do tega, da na tekmovanjih da poudarek na treh orodjih na katerih res poizku{a napravit odli~ne vaje, za najvi{je ocene, na ostalih treh pa naredi pa~ najbolj{o vajo, ki je je zmoèn. Je pa za mnogoboj potrebno veliko treninga. Tega si najve~krat razdelim tako, da treniram po tri orodja na dan,na primer en dan treniram na parterju, konju in krogih, drug dan pa na ostalih treh. Si pa v prednosti pred nekaterimi drugimi gimnasti~arji. Na olimpijske igre se lahko tekmovalec uvrsti le preko mnogoboja. Kaj meni{ o tem? Po eni strani je to po{teno po drugi strani pa ni. BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 30

[PORTNA PRILOGA Gimnastika namre~ zahteva na nek na~in vsa orodja, saj se je vse skupaj tako za~elo in delalo od za~etka. Je pa tudi drug primer, ko tak{ni tekmovalci, kot sta na{a Pegan in Petkov{ek, ki sta svetovna prvaka, ne morejo nastopat na olimpijskih igrah. Se vidi{ {e dolgo v tem {portu? Dokon~no glede {portne kariere se bom odlo~il po srednji {oli, saj vse v ìvljenju le ni {port. Od njega se v vseh primerih ne da ìvet. Je pa mo`no tudi od gimnastike na nek na~in ìveti, se z njo preìvljat, predvsem ~e si dovolj dober ter si s tem pridobi{ veliko sponzorjev a je to kar te`ko. Jernej Maher Na pogovoru z fuzbalerjem Na osebni pi{e: Marko Dreven{ek Rojen: 10. 9. 1987 Nogometna pot: Hajdina, Gere~ja vas, Drava, Maribor, Drava Konji~ki: namizni tenis, tenis, ko{arka,... Najljub{a glasba: hrva{ka in sploh popularna Najljub{a hrana: lasagna, pizza Naj film: Gol V nogometu si è zelo dolgo. Kako se po~uti nekdo, ki po mnogih letih trdega dela in tako mlad za~ne igrati za prvoliga{ko ekipo? Res je, da sem v nogometu è kar dolgo. Z njim sem se za~el ukvarjati pri sedmih letih. Vsekakor pa se sedaj, ko igram za Dravo, po~utim odli~no. Po~utje je mnogokrat odvisno od rezultatov. Na prvoliga{ko sceno pa so te najverjetneje pripeljali uspehi... Ja, sigurno. Najve~je uspehe sem dosegel pri NK Maribor. Z njim sem bil trikrat dràvni prvak, osvojili smo prvo mesto na NIKE CUP-u Slovenije in tako uvrstitev na evropski ter na svetovni NIKE CUP. Na evropskem smo bili ~etrti, nato pa {e trinajsti na svetovni ravni. Kaj meni{ o dobri igri na{e mlade reprezentance v kvalifikacijah za SP? To je samo pokazatelj tega, kako dobro se dela z mladimi, z malo sre~e bi se lahko uvrstili celo na svetovno prvenstvo. êmu daje{ ve~ji pomen, {oli ali nogometu? Obojemu. V~asih je v ospredju nogomet, toda ko za{kripa v {oli, je v ospredju ta. Ker je v prilogi kar nekaj prostora namenjenega puncam, pa {e kak{no vpra{anje namenjeno njim. Ali misli{, da imajo {portniki kak{ne privilegije pri puncah? Ja, pri nekaterih puncah je tako, da imajo raje {portnike. So pa po drugi strani tudi tak{ne, ki jih moti predvsem ena stvar pri {portnikih odsotnost. Si imel pri nasprotnem spolu tudi sam kdaj la`je delo, ~e je dekle vedelo, da si fuzbaler? Hmmm, mogo~e kdaj, sicer pa nekatera dekleta nimajo ravno lepega mnenja o fuzbalerjih... Katere tri stvari bi vzel na samotni otok? Tri lepe punce. Na pripravah playstation, mobitel in kriànke. Nejc in Rok Foto: CrtomirGoznik BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 31

[PORTNA PRILOGA RUN FORREST, RUN! V bistvu ne vem, kako se je moj ~lanek zna{el med {portno prilogo. To mi nikakor ne more biti jasno. Kako se je zgodila ta stra{na, gromozanska pomota, ne vem. Kakorkoli, mogo~e se urednik teh strani trudi {port narediti (bolj) zanimiv. Glede na to, da sem dobila ~astno nalogo, da se je (bo) moje pisanje pojavilo med {portnimi stranmi, ~eprav ne vem, koliko ljudi je na igri{~u pri ko{arki, me malo skrbi. Ne vem to~no, kaj se pri~akuje od mene oziroma kaj naj napi{em. Namesto»mojih ~rk«bi mirno lahko postavili kak{no razpredelnico kateregakoli {portnega dogodka. Tako je vsaka moja ~rka potrata - denarja, tiska, papirja. Ubogo drevesce je moralo umreti zato, da lahko jaz pi{em nekaj, ~esar {e sama ne razumem. In ne dvomim v to, da ti, dragi bralec (verjetno si se na teh straneh zna{el naklju~no: kdo pa sploh bere {portno prilogo), moj zapis razume{ {e manj. Zapomnite si nekaj ljudje se delijo na neumne in umne, ne na {portnike in ne-{portnike. Joj, joj, vem, sociologijo bi morala {tudirati. Vse tiste va{e trditve, da so {portniki tupi, ne drìjo. No, vsaj vsi niso. Med to ~udno raso se najdejo, ohjej, le kdo bi si mislil, pravi bistroumneì. Taki, ki sta jim fizika in matematika enako logi~ni kot meni ûk se je oènil. V glavnem, ho~em re~i, da ~e si {portnik, {e ni nujno, da ima{ zaradi tega manj{i iq kot ostali normalni ljudje. Sicer pa je samo en ~lovek normalen. Tisti, ki je bil {ablona za vse nas. ê {e niste uganili, govorim o Adamu (ime), ki je bil prvi (kot bi rekli nekateri dolo~eni ljudje, v nekaterih dolo~enih ustanovah, ki pa jih ne smem omenjat). Da, Adam je bil prvi ~lovek, ki je rekel:»ukvarjal se bom s {portom!«in tako se je vse skupaj za~elo. S {portom. Potemtakem lahko jasno uzremo edino in sveto resnico - vse izvira iz {porta. ê ne bi bilo {porta, ne bi bilo mene, pa niti Borca, niti urednika {portne priloge, ki ga imam trenutno res zelo zelo rada, {e misliti si ne more kako. No, bila bi pa drevesca, veliko drevesc. Torej obstoj drevesc s {portom ni pogojen, samo toliko, da smo si na jasnem. V bistvu je na koncu tako ali tako vseeno, ~e si zadnjih dvajset let kolesaril ali pa si jih preìvel na kav~u pred televizorjem s ~ipsom (vseeno katerega okusa) v naro~ju. Kap te lahko zadene v vsakem primeru. êprav je res, da v drugem primeru ne bo{ tako lepo truplo, glede na to, da te bodo morali razàgati, ~e te bodo hoteli spraviti iz sobe. V enem kosu seveda ne bo {lo, glede na obseg, ki ga lahko da samo ~ips. Delaj trebu{njake in bo{ lepo trupelce. Ne`ka NOGOMET JE MO[KI [PORT?! No... na{a dekleta sku{ajo dokazati, da to ni res. Zato so se odlo~ile sestaviti ekipo deklet, ki rade igrajo nogomet in so ga tudi sposobne zaigrati. Ekipa je sestavljena prete`no iz tretjih letnikov, ki jih vodi prof. Mirko Petermanec. Kapetanka ekipe je Sara Kukovec. Potrebno je omeniti, da se punce poznajo è iz ~asov, ko {e igrale vsaka za svojo osnovno {olo, le da so si takrat stale nasproti. Letos pa skupaj igrajo za barve na{e {ole. Vzdu{je v ekipi je super, dekleta to aktivnost jemljejo kot zabavno rekreacijo, iz garderobe in na treningih je sli{ati veliko smeha, na tekmi pa vedo, da gre zares. Treninge imajo sicer le enkrat na teden in to jim zadostuje, saj so prvi rezultati è vidni. Na podro~nem tekmovanju so med 12-imi dokaj kakovostnimi ekipami zasedle drugo mesto in se tako uvrstile v nadaljevanje tekmovanja, v ~etrtfinale dràvnega prvenstva. Omeniti moramo tudi, da ekipa ni bila popolna, saj sta manjkali 2 igralki. Kapetanka Sara Kukovec pa nam je zaupala nekaj o na~rtih za prihodnost:»êprav smo prva ènska nogometna ekipa v zgodovini II. gimnazije, imamo dokaj visoke cilje. Del te poti je è za nami, kajti è to, da smo se uvrstile naprej, ni kar tako. Konkurenca na podro~nem turnirju je bila mo~na. Vesele bomo vsake zmage. Sam cilj pa je priti ~im vi{e. Ve~ pri~akujemo naslednje leto, ko bomo bolj uigrane in bo za nami ve~ treningov. @elimo si tudi ve~je podpore s tribun!«êstitamo za lepo igro na turnirju in za uvrstitev v ~etrtfinale. Naj pa povem {e nekaj za tiste, ki mislijo, da punce ne znajo igrati nogometa. @ogo obvladajo bolje kot marsikateri mo{ki in tudi lepo zadevajo. Torej, ~e ne verjamete, poskusite zaigrati proti njim, povem vam, da so premagale è marsikatere nadobudneè, ki so hoteli dokazati nasprotno. Dean Fras, 3.F BOREC NOV 04 II. GIMNAZIJA MARIBOR 32

DROBTINICE IZ POPOTNI[KE MALHE [VEDI IMAJO MAJHNE HI[KE ^lanice zbora Carmina Slovenica smo se spet odpravile na turnejo, ki je tokrat potekala v sklopu mednarodnega projekta Glasbene vezi. Tokrat smo se potikale po severu. Obiskale smo zibelko Ikeje, H&M-a in ribolova [vedsko. Na dan mrtvih uspe{no preìvele odhod 1. november na dunajskem letali{~u osebni terminal za Carmino Slovenico 39 udeleènih kri~a~k (7 iz DGM), okrog 100 kufrov, 100 kg in{trumentov in poseben sede` za bunkolo poglej v slovar pristanek Tockholm (na letali{~u v Stockholmu jim je crknila àrnica v s-ju) standardno razgibavanje po duty freeju let v Sundsvall Sundsvall prvi koncert prvi fa{irani {nicl prvi resni stik s [vedi prvi dan no~ prvi stik z modo prvi {ofer z znanjem angle{~ine Soleftea drugi koncert drugi fa{irani {nicl drugi resni mini hotel v enem nadstropju prve prebavne motnjej Pitea tretji koncert tretji fa{irani podnevi je tema pono~i je lu~, Ma{a praznuje savna in _akuzi in disko, spremljajo nas Fantje iz Zakotne Ulice s podo~njaki na letalo Stockholm àrnico so è popravili, pristanek Stockholm {tiri dni v objemu ljube~e {vedske druìne lesena rde~a hi{ka z belimi okenci (stil Janko in Metka) neznanje o legi na{e domovine; razlog: atlas iz obdobja druge svetovne vojne spanje v druìnskem kinu ìvali: 2 ma~ki, morski pra{i~ek, angora zajec, losi na prostosti, 4 otroci vsi se imajo radi ({vedskega kreganja ne razumeva) odre{itev: ni fa{iranih {niclov razodetje: musliji in kislo mleko za zajtrk ve~ere preìvljava za belim klavirjem, vsi pojemo obi{~emo hi{o Astrid Lindgren in neki park, kjer vidimo {vedske avtenti~ne hi{e in njihove ìvali: rise, lose, medvede, zaradi zmedenosti kelnarce po pomoti dobiva zastonj kavo potrditev in pojasnitev stereotipov vsakodnevni koncerti Koncerti v devetih dneh {est koncertov navdu{eno ob~instvo izredno pozitivne kritike obilo hrane pred in po koncertih practice makes perfect: postavitev odra se iz 45 min zmanj{a na 10 min nastop na dnevu Erica Ericsona vzhi~enost {vedskih Slovencev eden nam podari v {ved{~ino prevedenega Martina Krpana Stereotipi in opaànja: vsi niso modrooki blondinci ribe niso glavni vir prehrane H&M je na vsakem vogalu radodarnost [vedinj je nepreverjena karakter [vedinj se razvije è v zgodnjih letih industrijsko so napredni neverjetno dobro govorijo angle{ko, celo avtobusni {oferji te`ko je osvojiti prvine {ved{~ine tiha avtocesta (posebna vrsta asfalta, ki vpija zvok) radi imajo ìvali iz neznanega razloga si hla~e tla~ijo v zokne kljub mo~nim vezem druìnsko gnezdo zapustijo kmalu po osemnajstem letu pokrajina je zelo raznolika: gozdovi, polja, hi{ka, gozdovi, polja, gozdovi, gozdovi, hi{ka, Ob ~akanju na letali{~u pred poletom domov smo se namesto, da bi pretakali solze, igrali z velikimi legokockami. Punce smo si sestavile»pravega mo{kega«z imenom Lego Svenson. Te`ko je bilo za nas spoznanje, da se odpravljamo domov, spet v normalno ìvljenje, kjer nam je è vse poznano in se ne moremo ~uditi niti vloènim ribam v medu. Edino upanje, ki je v nas vzbujalo tola`bo ob slovesu, je bila misel, kako bi bilo lepo, ~e bi nas doma ~akal velik, mastni fa{irani {nicl in kak{na majica iz H&M a. [vedi so v glavnem blazno razviti, {e ma~ke si same odpirajo vrata. Ma{a in Ne`ka foto: Ida Harc p.s. ê vam v kateri alineji kaj ni jasno, si pomagajte s slovarjem ali pa preberite znova in znova in znova (po stotem znova in znova ve~ sre~e prihodnji~). 33

PREDSTAVLJAMO DIJAKA URO[ PRAH Prizori{~e zlo~ina: ~ajnica, glavni osumljenec: Uro{. Kodrasti angel~ek (hmmm ). Rahlo zmeden. Umetnik po du{i. Napol brezdomec. Fant, ki se odpravi 'na {top' v [panijo. Prah, brez {-jaj. In tako smo mu ukradli tisto ponedeljkovo urico, ko nam je milostno razkril nekaj skrivnosti (ampak vse pa~ ni za v Borca ) in ugotovil, da je intervjuvanje lahko tudi silno nevarna re~. Stalno prebivali{~e? Dale~, dale~ sicer nimam stalnega prebivali{~a, menda pa v registrih vodijo, da sem doma v Vratjem Vrhu (prva hi{a v prekmurski regiji poudarek na tem, da se tu za~ne pred Muro ), kjer pa sem le redko Kaj se nahaja na tvoji no~ni omarici oziroma na tvojih no~nih omaricah? Ne vem. Odvisno pa~, kje spim V~asih so polne, v~asih so prazne, v~asih so kak{ne ko{arice s prebavljeno ka{o Kaj pa namerava{ {tudirati? Odlo~am se {e Najverjetneje filozofijo, primerjalno knjièvnost, likovno pedagogiko ali pa mogo~e {tudij performancea na Dunaju. Kdo pripravi najbolj{o jutranjo kavo? Najbolj{o jutranjo kavo pripravi Majina mama (opomba: Maja kaè na sebe ) Zakaj je»toti«uro{ nehal pisati za Borca? Nekega dne se je Toti Uro{ naveli~al biti Toti Uro{ in je postal Uro{ Ne, samo novinarsko delo me ni ve~ tako privla~ilo in sem si premislil. Borec ali Mladina? Borec sicer è prelistam, ker mi je kot drugogimnazijcu to dol`nost, druga~e pa Mladino berem raje (kak{no izdajstvo in nesramnost!) Kaj bo{ najbolj pogre{al na Drugi? Bombice. Oboùjem jih. Poceni so, sladke, dobre, samo vsako leto pa so malo slab{e druga~e pa bom tete prosil za recept. Zakaj se nisi vpisal v {-razred? Menda so neki zelo visoki pogoji reprezentanca, do katere pa nisem pri{el nikoli, sploh pa nisem {portnik po du{i. Sem pa ugotovil, da se je vpisal v {portni oddelek Uro{ [prah torej Uro{ [portni Prah. Kaj meni{ o predsedniku {olske dija{ke skupnosti? Kdo je è? - Joè Arbeiter. Aha, ja ne poznam ga. Zakaj pa se nisi odlo~il za mednarodno maturo? Moram re~i, da sem premi{ljeval o tem, ampak ko sem se pogovarjal z nekaterimi, ki so bili tam Nisem ravno ~lovek, ki bi vse no~i sedel za raznoraznimi poro~ili in seminarskimi nalogami. Sam program mi ni tako ustrezal, pa sem raj{i {el na sladoled kot na zagovor za sprejemne. Najljub{a teta in zakaj misli{, da tete tako pogosto hodijo na strani{~e? Ah, kaj pa vem Vse jih mam rad, druga~e pa mi ta podatek ni znan. Raje vpra{ajte tete sami. (pademo v debato, daj naj bi imele premrzle prostore Razmi{ljamo o nakupu pe~ke ) Kaj pravi{ na ekologijo na na{i {oli? Ne vem.. sem pa sli{al za tra~e, da je glavni pokrovitelj tovarna pesticidov, kar se mi zdi malo hecno, ne morem pa soditi, ker se nisem zanimal za to, kar oni po~nejo. Kemija ali fizika? Fizika. Kemija ima preve~ podatkov, fizika jih vsaj nima Druga~e pa poudarjam, da naravoslovje ni zame eksaktna veda, kar naravoslovci trdijo. Imam bolj filozofski pogled in sem prepri~an, da se eni in drugi motijo. Je pa fizika bolj lu{tna lep{a prijetnej{a ~e è. Sem pa imel rad tako prof. Kodbo kot prof. Ilc. Biti bel, biti ~rn ali ne biti? Ne biti. Zakaj? 34

PREDSTAVLJAMO DIJAKA ^rno in belo pomeni enoli~nost. Verjamem v to, da vsaka stvar, ki obstaja, se neizmerno spreminja in nima jasnih, absolutnih lastnosti, tako da samo ~rn ali pa samo bel zame ne obstaja. Kaj je bila glavna misel lanske Pre{ernove proslave? Glavne misli ni bilo, èleli pa smo vam dati»kruha in iger«. Za zabavo ob~instva smo analizirali najprimarnej{o, najlep{o obliko literarne umetnosti - pravljice, ki smo jih prikazali s tragikomiko, kruh pa smo tudi delili. Bil je dvojnostni koncept»poglejte v kaj nas silite, v kaj silite umetnost je to sploh vredno?«saj se je ob predlanski proslavi, kjer je bila idejna zamisel Uro{a Kaurina na temo Kosovela, to leto je bila tudi stota obletnica njegovega rojstva. Splo{na reakcija je bila, da se»gremo«neko visoko umetnost, da tega tako nih~e ne razume Seveda tega dvojnostnega koncepta ve~ina ljudi ni razumela, vendar to tudi ni bil na{ poglavitni namen. Kako ti je bila v{e~ Performa 2005? Zdel se mi je izjemno zanimiv festival, àl sem bil samo na eni predstavi, kamor sem jaz kot edini dijak in prof. ^rn~ec kot edina profesorica iz II. gimnazije Maribor pri{la, vsi ostali pa so pa bili kot povabljeni gostje. Imate to na Drugi, v amfiteatru, zastonj, vendar ne pridete. O~itno bi se moralo to {e bolj promovirati. Je pa resni~no àlostno Lani je odmevalo po {oli, da ste zmagali na nekak{nem festivalu za {tudente likovne pedagogike To je bil nate~aj Na nagi riti dan, ki se je odvijal v Pekarni. Ustvarjali smo na temo Adam in Eva pod drevesom spoznanja. Pri{li smo tja, nabrali nekaj smeti in zmagali. Za nagrado smo dobili teden razstavljanja v Medianoxu. Jaz, Silvija @nidar, Katarina Kolar in {e dve dekleti s Prve gimnazije bomo okvirno en teden ìveli v omarah. Natan~neje o tem pa lahko zveste, ~e pridete tja. Katera umetnostna smer ti je najljub{a? Ne vem danes to, jutri tisto. Zadnje pol leta me navdu{uje konceptualna umetnost, performance, sam pa tudi te stvari izvajam Kako mo~no lahko umetnost vpliva na ~lovekovo psiho? Mo~no tako kot psiha lahko vpliva na umetnost, lahko umetnost vpliva na psiho. To je simbiotski odnos, seveda je lahko tudi zajedalski, temelj umetnosti pa je torej ~love{ka psiha, ~lovek. Name zelo vpliva, vendar se o tem ne spra{ujem vsak dan. Dober umetnik sku{a svojo umetnost ìveti. ê se ne motim, si dobil vro~ino po enodnevnem obisku muzeja? Da, Sofia reina, to je najve~ji muzej sodobne umetnostni v [paniji. Od jutra do ve~era sem bil tam, velik napor, galerije pa me vedno iz~rpajo, tako da sem naslednji dan preìvel v postelji. V likovni u~ilnici je mo~ zaslediti»her greatness is watching you«. Predvidevamo, da ima{ ti kaj v zvezi s tem. Kaj je torej to? To je ostanek lanskega projekta v okviru Spring festivala, ki sva ga imela s Katarino Kolar in mentorico prof. ^rn~ec. Rekli smo, da jih bomo»vtaknili«v umetni{ko tovarno, v kateri so morali pod totalitarnim reìmom ustvarjati natan~no predpisano podobo koko{i. Vse je torej imelo strogo hierarhi~no ureditev, ideja pa je bila kaj je za umetnika svoboda in v kak{nih okvirjih lahko umetnik {e sploh ustvarja Kak{na se ti je zdela ideja izvajanja umetnikov, ki so se odlo~ili, da bodo poìvili Maribor z ustvarjanjem v raznih praznih lokalih? Maribor so sicer poìvili za par minut, kolikor pa je bila njihova ideja trajnostna pa niso bili uspe{ni. Maribor je popoln primer mesta, ki razpada na vseh koncih. Kaj bi pa za konec dejal nadobudnim bodo~im umetnikom? Delajte, delajte, delajte. Ne ~akajte z idejami, zagrabite jih in jih»vrìte«na platno, papir ali pa v prostor. Uro{, za intervju se ti najlep{e zahvaljujemo, pa naj ti uspe, karkoli si bo{ è zadal maja, Ana in Miha 35

NARODNI DOM KULTURNO-PRIREDITVENI CENTER NARODNI DOM MARIBOR, ULICA KNEZA KOCLJA 9, P. P. 1631, JANUAR V NARODNEM KLUB NARODNEGA DOMA MARIBOR torek, 10. 1., ob 19.00 za izven ART KINO 3. abonmajska predstava cikla»pika«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR sreda, 11. 1., ob 18.00 - red PIKA in izven Desa Muck: BLAZNO RESNO ZADETI Pre{ernovo gledali{~e Kranj Reìja: Katja Pegan Dramatizacija in dramaturgija: Miha Trefalt Scenografija: Damijan Cavazza Kostumografija: Ana Matijevi~ Glasba: Mirko Vuksanovi~ Lektura: Mateja Dermelj Igrajo: Desa Muck, Nina Rakovec / Nata{a Roblek, Tine Oman, Peter Musevski, Vesna Jevnikar, Mojca Partlji~, Nena Mo~nik / Petra Kri{tofelc, Matja` Vi{nar 3. abonmajska predstava cikla»kekec«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR nedelja, 22. 1., ob 17.00 - red KEKEC in izven MUZIKAL^KOV ZAKLAD Dru{tvo Muzikal~ek, Cankarjev dom Ljubljana Zamisel: Damjana Golav{ek Scenarij in besedila songov: Damjana Kenda Hussu Reìjsko svetovanje: Jaka Ivanc Glasba: Karel Novak - ârli Koreografija: Neà ôkl Kostumografija: Nadja Bedjani~ Scenografija: Barbara Bali{ Markovi~ Igrajo in pojejo: otroci glasbene ustvarjalnice Muzikal~ek z mentorico Damjano Golav{ek 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR nedelja, 15. 1., ob 17.00 - red POPOLDANSKI I in izven Dario Fo: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria Reìja: Boris Cavazza Prevajalec: Borut Trekman Dramaturgija: Samanta Kobal Scena in kostumi: Damijan Cavazza Avtor glasbe: Mirko Vuksanovi} Igrajo: Ga{per Ti~, Joè Hrovat, Igor [tamulak, Gorazd @ilavec, Danijel Malalan, Nata{a Ti~ Ralijan 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR nedelja, 15. 1., ob 20.00 - red NEDELJA in izven Dario Fo: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria 3. abonmajski koncert orkestrskega cikla»mariborska filharmonija«dvorana UNION MARIBOR sreda, 25. 1., ob 19.30 za abonente in izven KRALJEVA FLAMSKA FILHARMONIJA Philippe Herreweghe - dirigent Spored: Carl Maria von Weber: Uvertura»Preziosa«, J. 279; Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija {t. 39 v Es-duru, KV 543 / Symphony No. 39 in E flat Major K 543; Robert Schumann: Simfonija {t. 2 v C-duru, op. 61 / Symphony No. 2 in C Major Op. 61 36

NARODNI DOM 2001 MARIBOR, TELEFON: (02) 229 40 00, E-PO[TA: ND@ND-MB.SI, HTTP://WWW.ND-MB.SI/ DOMU MARIBOR ponedeljek, 30. 1., ob 20.00 - red KOMEDIJA in izven Dario Fo: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR torek, 31. 1., ob 20.00 - red ZELENI in izven DARIO FO: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria 3. abonmajski koncert»komornega cikla«dvorana UNION MARIBOR petek, 27. 1., ob 19.30 za abonente in izven SIMON TRPÊSKI KLAVIR Spored: Johannes Brahms: 4 Intermezzi, op. 117, {t. 1, 2 in 3; op. 118 {t. 2; Claude Debussy: Slike (izbor iz obeh nizov Slik); Aleksander N. Skrjabin: Sonata Fantazija v gis-molu {t. 2, op. 19; Sergej V. Rahmaninov: Preludiji in Transkripcije (izbor) 3. abonmajska predstava cikla»mali oder«mali ODER NARODNEGA DOMA MARIBOR ponedeljek, 8. 1., ob 20.00 - red ^RNI in izven Arijana ûlina: [TA SVAKA @ENA TRIBA ZNAT O ONIM STVARIMA Reìja: Marica Grgurinovi} Songe uglasbil Nenad [i{kov Igra: Arijana ûlina 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR sobota, 28. 1., ob 20.00 - red SOBOTA in izven Dario Fo: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR nedelja, 29. 1., ob 17.00 - red POPOLDANSKI II in izven Dario Fo: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR nedelja, 29. 1., ob 20.00 - red MODRI in izven Dario Fo: NAKLJU^NA SMRT NEKEGA TERORISTA (Morte accidentale di un anarchico) Gledali{~e Koper Teatro Capodistria 3. abonmajska predstava cikla»komedija«velika DVORANA NARODNEGA DOMA MARIBOR 3. abonmajska predstava cikla»mali oder«mali ODER NARODNEGA DOMA MARIBOR torek, 9. 1., ob 20.00 - red BELI in izven Arijana ûlina: [TA SVAKA @ENA TRIBA ZNAT O ONIM STVARIMA Reìja: Marica Grgurinovi} Songe uglasbil Nenad [i{kov Igra: Arijana ûlina Informacije in prodaja vstopnic: NARODNI DOM MARIBOR, vsak delovni dan od 9. do 17. ure, v soboto od 10. do 12. ure ter uro pred prireditvijo na kraju prireditve. Informacije: http://www.nd-mb.si/, telefon: (02) 229 40 11, 229 4050, 040 744 122, 031 749 000, teletekst RTVS: stran 254, E-po{ta: info@nd-mb.si 37

AMNESTY INTERNATIONAL AMNESTY INTERNATIONAL V tem mesecu smo si pri Amnesty International zadali dve nalogi Eno smo opravili dijaki, druga pa je pri{la iz Osla (Norve{ka). Obiskala nas je Brigitte, izjemno razgledana in komunikativna gospa, ki je pripotovala v Slovenijo, da bi si malo pobli`je ogledala delovanje Amnesty International Slovenije. Moram {e dodati, da smo edina srednja {ola v Mariboru, katero je Brigitte obiskala. Pridruìla se nam je tudi predstavnica AI Slovenije. Obisk je bil napovedan za v torek, 29.11.2005. Tako je profesor Klis 'zbobnal' celotno ~etico dijakov, ki smo bili pripravljeni sodelovati (same punce + Alfonz je slikal ). Imeli smo privilegij, kot je prof. Klis ve~krat omenil, da smo lahko pili sok v u~ilnici (mogo~e, ne ve, da je to na na{i {oli popolnoma legalno ). Profesor Klis je na kratko predstavil na{e delo in akcije, ki jih opravljamo. Nadaljevala je Brigitte, ki nam je zaupala celotno zgodbo (od tega kje in kaj je {tudirala, do tega, kar je danes) - ve~ v intervjuju z njo. V njenem na~inu govora je bilo ~utiti zadovoljstvo in ponos, zaupala nam je, da je {tevilo ~lanov AI v Sloveniji v zadnjih desetih letih zelo naraslo. Veselil jo je tudi podatek o tem, da je vedno ve~ ljudi osve{~enih in ve, za kaj se Amnesty sploh zavzema. Komentirala je, da pred leti ljudje sploh niso vedeli, kaj je AI in kak{na je njegova funkcija. Najbolj nas je seveda zanimalo, ~e mi, z zbiranjem podpisov oz. apelov, naredimo kak{no korist. V odgovor smo dobili krepko pritrdilen 'da', kar nam je dalo {e dodaten zagon za nadaljevanje. Marsikdaj, ko smo izvajali akcijo, nismo vedeli, kako bomo npr. z zbiranjem podpisov pomagali ljudem, a, kot smo izvedeli, je zbiranje podpisov zelo velika stvar. S tem ho~emo dijake pa tudi profesorje obvestiti o nepravi~nih odlo~itvah posameznikov. Brigitte nam je zaupala, da ob~utek, da o nekem problemu ve veliko ljudi in se zavzema za re{itev ali osvoboditev ~loveka, è sam po sebi predstavlja upanje. Tako da v nesre~i bistvu nisi sam, ampak ti ljudje stojijo ob strani, saj se jim zdi, da tvoja kazen ni bila pravi~na. Ko bomo torej naslednji~ z Amnesty International zbirali podpise, sploh ne razmi{ljajte, kaj lahko spremenite z enim podpisom, ampak se preprosto podpi{ite, saj lahko en podpis pomaga posamezniku, katerega ìvljenje ni tako lahko, kot je na{e. Razpravljali smo tudi o tem, kako ljudje po svetu ne vedo, da Slovenija sploh obstaja in da je pogosto zamenjana s Slova{ko, vendar je ta podatek v zvezi s tem ~lankom irelevanten. Namen druge akcije, ki so jo izvedli dijaki ni`jih letnikov, pa je bil predstaviti problem nasilja nad ènskami. Te 'stvari', ki visijo v avli v pritli~ju (ali pa so visele), so rjuhe, na katerih so zapisani (kot ste lahko sami videli) statisti~ni podatki, pridobljeni s pomo~jo materinskega doma in interneta. Dijakom smo hoteli prikazati dejansko stanje, da veliko ènsk (pa tudi otrok) ìvi (ali je ìvelo) v druìni, kjer je veliko nasilja. Marsikomu ta problem ne predstavlja ni~ pomembnega, ampak je vredno razmisliti o tem, da je ìvljenje ènsk, nad katerimi se izvaja nasilje, vsakodnevni deja vu in da so vsak dan kaznovane (fizi~no) za nekaj, ~esar niso storile. @iveti v strahu pa nobenemu ni prioriteta, ker vsak ìvi svoje ìvljenje in ljudje, ki te obkroàjo, nimajo pravice odlo~ati o tvoji sre~i (»vsak je svoje sre~e kova~«) oz. v tem primeru nesre~i. Amnesty International na Drugi se bo {e naprej trudil popravljati krivice in laj{ati trpljenje. Pri akcijah pa bo vedno dobrodo{lo sodelovanje dijakov, ker lahko 100 ljudi naredi ve~ kot 40. Barbara, 4. c NA[A GOSTJA Z NORVE[KE VERJAME V SPREMEMBE Prijazna gospa modrih o~i in svetlih las (kako tipi~no skandinavsko ), ki se je predstavila kot Brigitte, je sedela pred nami in s pisalom v roki nekaj zapisovala v velik zvezek. Na{a gostja z Norve{ke. Natan~neje iz Osla. O namenu in poteku njenega obiska lahko preberete v ~lanku o Amnesty International (AI), moja naloga je bila narediti intervju z njo. In sem ga. Ampak, ker se ènske baje ne spoznamo na tehniko, sem morala narediti nekaj, da sem to potrdila. In tako je zaradi napa~ne nastavitve diktafona celoten intervju zani~ Dobra novica pa je, da vam bom vseeno predstavila Brigitte, kakor bi jo predstavil intervju po najbolj{ih mo~eh, seveda. Njena pot borbe za ~lovekove pravic se je za~ela è v srednji {oli. Ko je diplomirala iz prava, je v doma~em kraju ustanovila podru`nico AI, v kateri so delovali odvetniki. Kmalu je ustanovila tudi kroèk AI na pravnih fakultetah. Nizala je uspeh za uspehom in tako pristala na samem vrhu AI na Norve{kem. Izvedla je è veliko dobrodelnih akcij, zagotovo pa je bila najpomembnej{a tista, v kateri so s pomo~jo prostovoljnih prispevkov zbrali kar 16 milijonov evrov, ki jih porabljajo za delovanje AI tudi pri nas. Akcija je izgledala nekako takole: vsako leto na norve{ki televiziji tradicionalno eno nedeljo v letu predvajajo predstavitvene spote dolo~ene dobrodelne organizacije. Ko je bil izbran AI, so v ~asu predvajanja spotov prostovoljci pobirali denarne prispevke po gospodinjstvih. Zbrana cifra je bila ogromna 16 milijonov evrov!!! Prav zanima me, ~e bi kaj takega uspelo tudi pri nas. Sicer pa naj bi Norveàni sami zase govorili, da so zelo radodarni. Najbolj me je zanimalo, kaj odgovarja skeptikom, ki menijo, da AI dejansko ne more pomagati pri boju za ~lovekove pravice, saj je nemogo~e re{iti nekoga samo s pomo~jo podpisov. Brigitte je povedala, da se veliko vlad ustra{i pritiska AI v vsej svoji zgodovini se namre~ Amnesty International ni {e nikoli zmotil, ko je obsodil katero od dràv, da ne spo{tuje ~lovekovih pravic! Tako torej pritisk AI hkrati pomeni tudi dokaz, da je nekaj res narobe. Zasluga za to gre predvsem {tiristotim preiskovalcem v Londonu, ki zbirajo dokaze o primerih. Velja pravilo, da morajo dobiti enak podatek od vsaj treh razli~nih virov, preden velja za resni~nega. To je marsikdaj zelo zamudno delo {e posebej takrat, ko se ti zdi kr{enje ~lovekovih pravic tako o~itno, da bi najraje kar takoj ukrepal. Seveda pa nekatere izku{nje pustijo tudi grenak priokus. Brigitte se je spomnila primera neke afri{ke sodnice, ki so jo zaprli skupaj z moèm, ker sta javno kritizirala delovanje dràve, v kateri sta ìvela. AI je s pomo~jo apelov dosegel, da so ju izpustili ko pa sta zapu{~ala zapor, je nekdo sodni~inega moà umoril. Preiskave ni nikoli bilo uradna verzija se glasi, da ga je ubil pa~ nekdo, ki je v tem trenutku naklju~no pri{el mimo. Ko je Brigitte ~ez nekaj ~asa sre~ala to isto sodnico na sre~anju AI v ju`ni Afriki, ji je le-ta povedala, da je ves ~as bivanja v zaporu ohranjala upanje, ker je vedela, da ljudje po svetu vedo za krivico, ki se ji dogaja. Na koncu sem Brigitte vpra{ala, ~e verjame v lep{i svet. Odgovorila je, da verjame. Verjame namre~, da lahko skupaj naredimo spremembe. Meni, da moramo svoja prizadevanja zdruìti v velik glas, ki bo sli{en vsepovsod in bo lahko prinesel spremembe. Sami jih namre~ ne moremo. Tamara 38

SO^NO SO^NO KITARA, DOLGA KRILA, RDEÂ VRTNICA FLAMENKO Bil je navaden {olski dan. Pri Jocotu sem kopirala neke zapiske in na polici na{la letake za te~aj samoobrambe in flamenka. Dovolj druga~no, da sem morala poskusiti. In tako je pri{la sobota, v torbo sem vrgla trenirko in ~evlje z visoko peto (zaèlena oprema) in pri{la do prave plesne {ole (pri{lo mi je è prav v navado, da se prijavim na te~aj, vem kdaj, vem ob kolkih moram biti tam in ta»tam«mi dela teàve pa~ pozabim, kje se vse skupaj dogaja). Torej, uspela sem si zapomniti, da je moj cilj Dom ustvarjalnosti in ob petih sem tako stala pred ogledalom v pritli~ni sobi in se prepri~evala, da me noge zaradi visokih pet sploh ne bolijo. Pa je bil {ele za~etek. Dekle, ki je v dolgem ~rnem krilu stala pred nami je za~ela z osnovami flamenka. Najprej zapestja. Obra~anje v levo, obra~anje v desno, gibanje prstov, gibanje rok Vsi gibi so morali biti ne`ni in hkrati odlo~ni. Za rokami so pri{le na vrsto visoke pete. Udarec s celim stopalom, nato samo s prsti, samo s peto, kombinirani udarci... Vse vedno hitreje in hitreje Z vse glasnej{im ropotom sem padla v nek ritem, v {pansko ljudsko glasbo, v nek drug svet. V svet, ki se mu re~e flamenko. [panski ljudski ples, ki je pravzaprav me{anica andaluzijske folklore in ciganske glasbe, ima svoje korenine pred 200 leti. Sprva so flamenko predstavljale samo kitare, polomljeno (torej ne preve~ virtuozno) petje in ples, {ele kasneje so se vsemu temu pridruìle tudi kastanjete, ki so danes poleg dolgih kril in àmetno rde~e vrtnice v laseh simbol {panskega odlo~nega topotanja po tleh. Najve~ji pomen dajejo pravi ljubitelji flamenka petju, ~eprav sta tudi ples in glasba nepogre{ljiva. Poznanih je ve~ razli~nih na~inov. Prvo skupino predstavlja petje s prostim ritmom in brez spremljave. Poznamo tudi petje s prostim ritmom in ritmi~no spremljavo po orientalskem vzoru, petje in spremljavo s prostim ritmom, ter ritmi~no petje s prav tako ritmi~no spremljavo. Kitara za flamenko je la`ja in manj{a od koncertne kitare, v svetu pa se je pojavila leta 1860. Pred tem se ob petju niso pojavljali nobeni in{trumenti, temve~ samo ritmi~na spremljava, kot so ploskanje, udarjanje ob mizo ali pa udarjanje z nogo ob tla. Ples je odlo~en, drzen, strasten. Med {tevilnimi plesnimi figurami lahko zasledimo tudi vlo`ke orientalskih, folklornih in baletnih vlo`kov. Tako petje, glasba in ples pa dajejo skupaj celoto, ki ima mo~, da ~loveka popolnoma prevzame. Ura flamenka se je v Domu ustvarjalnosti iztekala. Udarjale (bile smo namre~ same punce) smo s stopali ob tla, kroìle z boki in obra~ale zapestja. Med samo uro, ko smo po nekaj minut tolkle s ~evlji ob tla in so me prsti na nogah è po{teno boleli, sem si prisegla, da bom naslednjo soboto ostala doma, ~evlje z visoko peto zapakirala v {katlo in se naslednji~ v gledali{~e odpravila v teniskah (s tem ho~em povedat, da sem med uro è hotela narediti kri` ~ez mojo»flamenko-kariero«). Potem pa sem zopet postala dojemljiva za zvoke kitare, ki so se zasli{ali, ko smo odplesale prvo kratko koreografijo. In ko sem pogledala v ogledalo Kot, da bi videla drug svet. Svet, ki kli~e, da mi {e na kazalcu leve noge naredi ùlj. Zdaj pa bolj»flamenko zaklju~ek«. Paco de Lucie, flamenko-kitarista je rekel:»flamenko sem jaz. Flamenko je ìvljenje!«anja Sini~ 39

SO^NO SO^NO KDO USMERJA NA[A RAZMI[LJANJA?»[DS DON'T JUST SIT THERE... DO SOMETHING!«Zgodbica, ki jo verjetno marsikdo od vas è pozna... Po nekaj obla~nih dneh kon~no posije son~ek in z vremenom se tudi tvoja slaba volja spremeni v dobro. Vse lepo in prav, dokler... ne ugotovi{, da te ~aka mu~na ura v 1L1 ({e posebej, ~e je ura okrog 12). Gotovo ste vsi, ki ste kdaj sedeli v prvi vrsti v tej u~ilnici, imeli prilo`nost izkusiti zastonj son~enje na Drugi. Verjamem, da tudi vam to "son~enje" ni ravno ugajalo... Morda se je tako kot marsikomu tudi vam zgodilo, da se ravno v teh nemogo~ih okoli{~inah morali odpisati fizikalni ali katerikoli drug test. Rezultat testa glede na to, da ste se verjetno ve~ino ~asa ukvarjali s tem, kako bi ugasnili sonce, prav gotovo ni bil tak{en, kot bi bil, ~e bi test odpisali v "normalnih" okoli{~inah. Druga zgodba sta {e u~ilnici 2L4 & 2L1. V teh dveh u~ilnicah zavese sicer so, ampak ne sluìjo svojemu namenu. Ko zasije prvi spomladanski son~ek, ti je nastavljanje soncu {e morda bolj zanimivo od u~ne ure, a se hitro naveli~a{ in ti son~ek kratko malo dop*. Slej ko prej se za~ne{ spra{evati, zakaj {ola ne more "`rtvovati" nekaj tiso~ tolarjev za nove zavese (o àluzijah si ne drznem niti sanjati). Neimenovan profesor pravi, da v~asih sicer so kupovali nove zavese, a smo jih mi, podivjana mladina vedno uni~ili. Mogo~e bi se res na{el nekdo, ki mu je v uìtek gledati, kako se so{olci v prvih vrstah mu~ijo in bi bil zato pripravljen uni~iti nove zavese, ampak mislim, da bi bilo {tevilo tistih, ki bi bili zelo zelo veseli novih zaves veliko ve~je. Kaj narediti glede tega? Ne vem. Morda bi lahko na{ predsednik [DS za dvig popularnosti naredil kaj glede tega in nam polep{al {olske ure v 1L1, 2L1 & 2L4. KataRinca Se {e spomnite pred mesecem dni aktualne nevarnosti pti~je gripe, ki se lahko na ~loveka prenese preko okuènih, predvsem vodnih ptic. Virusno bolezen vodnih ptic, ki je poznana è zelo dolgo, so {ele zdaj predstavili {ir{i javnosti kot potencialno nevarno za razvoj pandemije, po mojem mnenju iz napa~nih zornih kotov. Pozanimala sem se, kaj je na tem, in ugotovila, da so problematiko mediji napihnili, kot najbr` vsako doslej. Pti~ja gripa, ki pravzaprav sploh ni povzro~ala nevarnosti pandemije, se prena{a le med pti~i in redko preide na ~loveka oziroma le tedaj, ko virus mutira. Mo`nosti, da bi se razvil to~no tak virus, skorajda ni. Torej, ne vem, od kod tolik{na panika in vznemirjenje ljudi. Mogo~e pa imajo mediji interes biti ~im bolj atraktivni in se dobro prodajati? Resda je umrlo nekaj oseb v vzhodni Aziji, a to so bili redki primeri in se sploh ne ~udim, da so se zgodili. ê pogledate internet, revije ali televizijo, lahko vidite, da Kitajci, ki jih je milijardo in tristo milijonov, skoraj dobesedno re~eno ne samo ìvijo, ampak tudi spijo s `kurami`. Njihove higienske razmere tudi niso ravno pohvale vredne in predvidevam, da se proti temu niso preve~ za{~itili. No, vsaj na za~etku ne, saj smo sli{ali, da so kasneje uvedli ustrezne ukrepe. In potem se {e ~udimo, da se okuìjo? Jaz se na va{em mestu ne bi. Najbolje pa je bilo, ko so paniko zagnali {e Evropejci, zaradi nekaj poginjenih labodov v Romuniji in na Hrva{kem. Halooo najbr` jih vsako leto pogine kar nekaj in se na to nih~e ne ozira, zdaj pa bomba, zaradi malenkosti, ki so jo kar ~ez no~ naredili za najbolj pomembno novico dneva. Za posladek pa so izumili {e presenetljivo zdravilo tamiflu, svetovno znane farmacevtske korporacije Roche, ki ne odpravlja vzroka, ampak le blaì posledice, kajti kolikor vem, virus ni do potankosti raziskan. Kaj ~e se pojavi druga oblika mutiranega virusa, s ~im bodo zdravili? Ali ni posredi marketin{ka poteza Roche-ja? V teku medijske gonje je Roche dobil naro~il za tamiflu za 12 milijard dolarjev izklju~no iz razvitega sveta. Ptice, ki so bile potencialno nevarne za Evropejce, v Afriki, kamor so letele, niso povzro~ile nobene panike, ker potro{niki nimajo denarja za nakup tamiflu-ja. Po mojem mnenju so mnogi naivnost ljudi izkoristili in mastno zasluìli!!! Veliko je bilo tistih, ki niso imeli mo`nosti sli{ati strokovnih mnenj in tudi sami se niso pozanimali o tem, ampak so pa~ verjeli medijem. Ti so sicer podali strokovne obrazloìtve, a so jih preve~krat sku{ali obrniti v stra{ljive in pani~ne informacije. Torej mnogo nevednih ljudi se je za~elo izogibati perutninskemu mesu. Tako je padla proizvodnja v tej panogi, kar pa je bilo povsem nepotrebno, kajti ~etudi bi bil prenos virusa moèn, so organizirani proizvajalci poskrbeli za zdravo rejo in varnost izdelkov. Problem je nastal tudi na kmetijah, ko so morali koko{i zapreti. No, na sre~o pa le obstajajo {ole kot je na{a in nas vsaj malo obve{~ajo o aktualnih stvareh in o resnicah v njih. Tako verjamem, da je ve~ina vedela, da je preplah pravzaprav nepotreben in da se ni potrebno odre~i uìtkom ob so~nem pi{~an~jem mesku (sre~ni vegetarijanci, ki sploh nimajo takih skrbij). Tudi mi smo bolj kot zares vzeli vse za {alo in se iz tega nor~evali precej ~asa.»jaz ho~em dobiti prva v Evropi pti~jo gripo, da me bo poznal cel svet in bom po televizijij,«je bila izjava ene od kolegic. Pomembno je, da smo se smejali in ne z resnimi obrazi padali v znanstvene debate o stvari, ki so jo na plan potegnili mediji, da so pa~ imeli o ~em govoriti. Zdaj, ko so se zgodili napadi v Franciji in rop na banko SKB, so mediji vse skupaj potisnili v ozadje in se za to sploh ne zanimajo ve~, kot da aviarna influenca sploh ni obstajala. Predragi folk, ~e se malo zamislite, boste kaj hitro ugotovili, da so na svetu {e marsikatere pomembnej{e skrbi. Ve~je tragedije se dogajajo in te bi nas morale pritegniti tako, kot nas je ta napihnjena re~. Kaj vam res ni ni~ mar za la~ne in shirane otroke v tretjem svetu? Kaj vam res ni mar za ljudi, ki {e kar naprej obolevajo za boleznimi, za katere v bistvu poznamo zdravila? Pomislite na {tevilne `rtve vojn in naravnih nesre~. Ali se vam ne zdijo pomembnej{i in vredni va{ega razmi{ljanja ter denarja, ne pa da svoj dragoceni ~as zapravljate s pogovori o pti~ji gripi?! ma{a 40

SO^NO SO^NO @IVLJENJE JE LEPO, Ê GA @IVI[ Neko~ je nekdo zapel:»@ivljenje je lepo, ~e ga ìvi{, kot ponuja se samo in ne da ti ga spremeni{ «Sama menim druga~e: ìvljenje ne sme postati dolgo~asen ponavljajo~i se vsakdanjik. Vstane{, se umije{, je{, opravi{ obveznosti, je{, spi{. @ivljenje? Vsak dan ista in ista procedura, kot da se en dan znova in znova ponavlja. Ko pomisli{, da bo{ moral vse ìvljenje delati stvari, ki jih drugi zahtevajo od tebe, postane{ melanholi~en. Cilj postane samo to, da zadovolji{ ostale in ima{ tako mir pred vsemi, ki nikoli ne prenehajo ne~esa èleti od tebe. In tako s ~asom pozabi{, kaj si ti sam èli{, kaj so tvoji cilji, kaj so stvari, ki te polnijo. @ivljenje pa sploh ni to, predvsem je lahko veliko ve~. Samo dovoliti si mora{, da opazi{ ènsko, ki se nasmejana sprehaja po Slovenski ulici. Sli{i{ znan hrva{ki komad, ki odmeva po ulicah in nato ugotovi{, da glasba prihaja od starej{ega gospoda, ki ple{e s svojimi kosmatimi lutkami. Da opazi{ mlad par s cvile~im dojen~kom z volneno belo kapo v vozi~ku. Ko hodi{ po Koro{kem mostu in zagleda{ na èlezni{kem mostu vlak, ki se premika navidezno enako hitro kot ti in za~ne{ hitreje hoditi, samo, da bi pri{el ~ez most prej kot vlak. Kaj je lahko lep{ega kot nenapovedan obisk prijatelja, ki ga nisi videl è nekaj ~asa, to~no na tvoj rojstni dan z vrtnico v roki? Tedaj ve{, da je ìvljenje ~udovito. Popolno. Tak{nega so naredile spontane, majhne stvari. Zanimivo je, da ~lovek s stvarmi, za katere se ves ~as trudi, si jih èli in ima po njih mo~na hrepenenja, nikoli ne doseè velike sre~e. Sploh pa se èlje, ki nas popolnoma obsedejo, àl redko uresni~ijo. Ves ~as mislimo na njihovo uresni~itev in ravnamo, kot da so edini smisel na{ega obstoja. Ne vidimo drugih drobnih stvari, ljudi ali dogodkov, ki nas lahko prav tako osre~ijo. Problem je v tem, da ne znamo biti sre~ni s tem, kar imamo. Ves ~as zato nekaj i{~emo. Pa s tem sploh ni~ ni narobe, ~e si ob vsem tem pustimo odprte misli in srce. Da si pustimo sprejemati spontane iskrice sre~e, ki se zgodijo same od sebe. Ko si pusti{, da te osre~i è majhna sneìnka, ki je padla na tvoj nos, ali pa kratko sporo~ilo prijatelja, da je v kinu in da gleda obupno slab film. Takrat ugotovi{, da lahko tudi z dejanji, s katerimi izpolnjuje{ èlje in pri~akovanja drugih, osre~uje{ samega sebe. Torej, kak{no je videti na{e ìvljenje? Zjutraj se zbudi{ in opazi{, da je ~ez no~ zapadlo nekaj snega. Ali pa te prebudi jutranje sonce. Ali pa opazi{, da si se zbudili v deèven dan. Nato pomisli{ na mehke rokavice, ki jih ne sme{ pozabiti doma (~e se zbudi{ v son~en dan, bodo rokavice zamenjala son~na o~ala). Po~asi se prepri~a{, da te bo mehka topla postelja po~akala do ve~era in zleze{ izpod debele odeje. Na drugi strani sobe zagleda{ roò, ki jo je tvoja mama neznano kdaj spravila k tebi. Cveti. Novo ìvljenje. Sledi pot do kopalnice. Z roko podrsa{ po ograji stopnic, kjer se je è nabralo nekaj prahu. Na vratih kopalnice vidi{ ostanke lepilnega traku, s katerim ste pred desetimi leti prilepili bel list papirja, na katerem je pisalo, kdaj si mora{ umiti zobe. Nasmeji{ se. Stu{ira{ se z milom, ki ima vonj po cimetu. Umije{ si zobe z dvema zobnima pastama; malo bele in malo modre. Preprosto zato, da ni tako pusto. Oble~e{ se in ~ez kolena navle~e{ {e nogavice Dan se nadaljuje. Zopet vo`nja do {ole, pouk, mogo~e celo kak{en test Le da se zdaj zaveda{ majhnih stvari okoli sebe. Na vlaku opazi{, kako se nek dijak mu~i z vektorji, na drugi strani se je dekle z veliko potovalko zleknilo ~ez sedeè in zdaj spi. Na poti do {ole sre~a{ neznanega gospoda, ki te je pred dvema tednoma ustavil na cesti in se razburjal zaradi nepravilnega obna{anja kolesarjev v prometu. Zopet se nasmeji{. Ali je res pomembno, da se nek kolesar namesto po desni vozi po levi strani ceste? Za tega gospoda so pomembna stroga pravila. Zato te je ustavil in ti deset minut razlagal prometne predpise. Nato pred trafiko sre~a{ dekle, ki je prej{nji teden tekla mimo, vsa objokana. Danes se smeje. O~i ji sijejo, polna je energije. @ivljenje. Vsak ima povsem svoje ìvljenje, svoj na~in ìvljenja. Vsi pa bi radi bili sre~ni. Ko bi le vedeli, kako preprosto je lahko... Pusti si, da ska~e{ po luàh! Pusti, da ti sonce na obraz nari{e son~ne pege! Vzemi si dan in pojdi po vseh trgovinah in poskusi vse, kar se ti zdi sme{no. Smej se! V nedeljo se zbudi pred ostalimi in speci ~okoladno pecivo (na tega mora{ povabiti tudi mene). Po~ni ~im ve~ stvari: pojdi drsat, pojdi na Piramido, u~i se trebu{nega plesa, poj, delaj sklece, postavi sneàka, igraj ko{arko, ri{i, nau~i se igrati tarok, ob {tirih zjutraj se s prijatelji spravite pe~i pala~inke Glej v nebo! Ne bo{ dosegel zvezd. Zvezde bodo dosegle tebe in te naredile sre~nega. Na videz so tako majhne, v resnici pa nedojemljivo ogromne. Tako kot stvari, zaradi katerih je ìvljenje pa~ - @ivljenje. Z veliko za~etnico. Anja SINI^ NMS.. "NAJ BO MALO SMEHA" ali preprosto kaj po~ne na{a domi{ljija?! Kak{ne so na{e izpeljanke vseh mogo~ih kratic, tudi NMS ni izjema Pametne glavce na ministrstvu so se leto{nje {olsko leto odlo~ile zastarelo "grajo" preimenovati v sodoben NMS. Ob tej seznanitvi se je vsem porajalo vpra{anje kaj za vraga NMS pomeni?! Preprosto, dijak z "grajo" sedaj imenovano NMS - prejme lento Najlep{ega (najbolj{i.. naj naj) Med So{olci. A ob prvi graji, ups, NMSju, v razredu nikjer nobene lente, krone ali kakr{nega koli nakazovalca lepote (razen v redovalnici seveda lepa,vitka enica nima konkurence v primerjavi z zaobljeno petico... ). Tako profesorica vse obupane dobitnike NMSja tolaì, da to ni ni~ tako stra{nega. In asociacija naleti na enostavno Ni Mel Sre~e in s tem ga je doletela Ne{kodljiva Majhna Smola. Seveda ni tako ne{kodljiva, le dokler se seveda ni potrebno soo~iti s star{i. Sli{ati je o~itke ne bo, Ne bo Mama Sre~na. Sploh pri (nas) fazotih se zna zgoditi, da bo posredovala Nujna Medicinska Slu`ba, ki bo prepre~ila No~ne More Star{ev (mamice, to ni ve~ osnovna s samimi petkami navadite se! ). Ampak preden star{em dopove{, da NMS nima veze z MSN, MMS, PMS, NMK..., ampak je to pa~ po "doma~e" graja. Sledijo o~itki in zelo znani stavki en teden brez ra~unalnika, televizije, izhodov, telefon le v nujni in omejeni uporabi (sem {e kaj izpustila?). In ~emu potem to Novo Ministrsko Sranje (to bi moralo bit cenzurirano? Ne, prosim! saj druga~e govorim lepo... ), ~e so posledice in ukrepi star{ev enaki kakor prej (enostavno NiMa Smisla). NMS, kratica za tiso~e na{ih "glupih" idej je v originalu samo zamenjava "graje" imena, ki je v svoji "zgodovini" povzro~iol è (pre)ve~ travm. ** NMS = Ni dosegel Minimalnega Standarda (nova) Novinarska Mala Smotka - ANa 41

HORRORSKOP OVEN (21.3. 21.4.) TEHTNICA (24.9. 23.10.) Tvoji meseci so mimo. Naredi najbolj{e iz tega, kar ti je dano, verjemi vase. Ljubezen iz otro{kih let je na poti. Vedno uporabljaj za{~ito. Druga~e so lahko posledice fatalne. NE TE@I PART- NERJU, ker mu/ji lahko prekipi, kar pa ne bi bila ravno ugodna situacija (prazniki, darila, itd...) BIK (22.4. 20.5.) [KORPIJON (24.10. 22.11.) Denar kar leti, ocene, s katerimi si tako ali druga~e zadovoljen/a, tudi. Kaj èli{ bolj{ega. [paraj na alkoholu za novo leto, saj no~e{ na ~rpanje. Zaboga dete oble~i nekaj barvnega, saj izgleda{ kot dekleta v domu Danice Vogrinec. Barve pomlajajo. ê gleda{ na svet v lepi lu~i, bo svet v lepi lu~i gledal na tebe. DVOJ^KA (21.5. 21.6.) STRELEC (23.11. 21.12.) Beseda ni konj, konj je va{ profesor. ê ohrani{ tako mi{ljenje, se ti v naslednjih dnevih ne bo prijetno godilo, saj je ve~ina tvojega prostega ~asa odvisna od prfoksov. Ah, to bridko ìvljenje. Ne teì ljudem s svojimi agresijami, saj si lahko deleèn/a protiudarcev od katerih si ne bo{ kar tako opomogel/a. Po~akaj, ohladi se. RAK (22.6. 22.7.) KOZOROG (22.12. 20.1.) Globoki pretresi v ìvljenju so samo v tvoji glavi. Na tebi je, da jih omili{ ali pa~ oja~a{... odvisno od tvojih èlja. Ljubezen tvojega ìvljenja se ti è kar nekaj ~asa sprehaja pod nosom. @elje se ti po~asi uresni~ujejo. Ostani na tleh, druga~e te bodo prizemljili bli`nji, kar ti ne bo po godu. âs po~asi te~e tistim, ki ~akajo. Teci za beè~imi. LEV (23.7. 23.8.) VODNAR (21.1. 19.2.) Le pogumno teàvam naproti, premaga{ jih lahko samo, ~e se jim postavi{ po robu. Ne delaj polovi~nih stvari. Partnerji niso igra~e. Pink je grda barva. ê kupi{ torbico na kateri pi{e»pink bag«in je ~rna, nisi kul, si kve~jemu ~lovek ki se baha s svojo barvno slepoto. Kar pa ni preve~ bistro. (metafora) DEVICA (24.8. 23.9.) RIBI (20.2. 20.3.) Ironija. Veliko vas, devic in devi~nikov, bo izgubilo svojo ~isto~o ravno med prazniki in prav je tako, saj je to najlep{i ~as v letu... takoj po poletju... tam je poleg vsega {e toplo... sam pa~ ni daril... Ker ignorirate svet, bo tut svet ignoriral vas. v {oli lahko samo upate na bolj{e cajte in izumljate nove kratice za nms-je. Ljubezen je za vas ~ustvo, zgubljeno v ~asu uporabe hojice, zato se tu ne bo dogajalo ni~ novega. 42 ârovnica