Slovenske železnice Infrastruktura, d.o.o. P R O G R A M. Velja od do

Slovenske železnice Infrastruktura, d.o.o. P R O G R A M O M R E Ž J A 206 Velja od 3.2.205 do 0.2.206 Verzija 2.0 z dne 27..205

K A Z A L O RAZLAGA POJMOV IN KRATIC... 4. SPLOŠNE INFORMACIJE... 7. UVOD... 7.2 CILJI PROGRAMA OMREŽJA... 7.3 PRAVNI OKVIR... 7.4 PRAVNI STATUS... 8.4. SPLOŠNA OPREDELITEV... 8.4.2 ODGOVORNOST... 8.4.3 RAZLAGE IN PRITOŽBE V ZVEZI Z DOLOČILI PROGRAMA OMREŽJA... 8.5 STRUKTURA PROGRAMA OMREŽJA... 9.6 VELJAVNOST IN SPREMEMBE PROGRAMA OMREŽJA... 9.6. OBDOBJE VELJAVNOSTI... 9.6.2 POSTOPEK PRIPRAVE SPREMEMB IN POSODOBITEV... 9.7 NAČIN OBJAVE... 9.8 INFORMACIJE O STIKIH... 0.9 PREDNOSTNI TOVORNI KORIDORJI....9. TOVORNI KORIDOR BALTIK JADRAN... 4.9.2 TOVORNI KORIDOR SREDOZEMLJE... 4.0 RAILNETEUROPE MEDNARODNO ZDRUŽENJE UPRAVLJAVCEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE... 5.0. ENOTNA KONTAKTNA TOČKA ONESTOPSHOP... 6.0.2 INFORMACIJSKA ORODJA RNE... 6 2. POGOJI ZA DOSTOP DO JŽI... 8 2. UVOD... 8 2.2 OSNOVNI POGOJI ZA DOSTOP... 8 2.2. POGOJI ZA PRIDOBITEV VLAKOVNIH POTI... 8 2.2.2 KDO LAHKO ZAPROSI ZA DOSTOP DO JŽI... 8 2.2.3 LICENCA... 9 2.2.4 VARNOSTNO SPRIČEVALO... 9 2.2.5 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI... 9 2.3 SPLOŠNI POSLOVNO KOMERCIALNI POGOJI... 20 2.3. OKVIRNA POGODBA... 20 2.3.2 POGODBA O DOSTOPU... 20 2.4 DOSTOP DO PROMETNIH PREDPISOV... 20 2.5 IZREDNI PREVOZ... 2 2.6 PREVOZ NEVARNEGA BLAGA... 2 2.7 USTREZNOST VOZNEGA PARKA PREVOZNIKA... 2 2.8 USPOSOBLJENOST OSEBJA PREVOZNIKA... 2 3. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA... 22 3. OPREDELITEV JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE... 22 3.2 ŽELEZNIŠKO OMREŽJE... 22 3.2. OPREDELITEV ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA... 22 3.2.2 OBSEG ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA... 22 3.2.3 SOSEDNJI UPRAVLJAVCI ŽELEZNIŠKIH INFRASTRUKTUR... 24 3.2.4 DODATNE INFORMACIJE... 24 3.3 OPIS ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA... 25 3.3. PROSTORSKE ZNAČILNOSTI... 25 3.3.. VRSTE PROG... 25 3.3..2 TIRNA ŠIRINA... 26 3.3..3 POSTAJE IN VOZLIŠČA... 26 3.3.2 TEHNIČNE ZMOŽNOSTI... 29

K A Z A L O 3.3.2. NAKLADALNI PROFIL... 29 3.3.2.2 MASNE OMEJITVE... 29 3.3.2.3 NAGIBI IN UPORI... 30 3.3.2.4 NAJVEČJE DOVOLJENE PROGOVNE HITROSTI... 30 3.3.2.5 MAKSIMALNE DOLŽINE VLAKOV... 3 3.3.2.6 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO... 32 3.3.3 NAPRAVE ZA ZAVAROVANJE PROMETA... 33 3.3.3. SIGNALNOVARNOSTNE NAPRAVE... 33 3.3.3.2 TEHNIČNI SISTEMI VODENJA PROMETA... 33 3.3.3.3 TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI... 35 3.3.3.4 RADIJSKO DISPEČERSKE ZVEZE... 36 3.4 OMEJITVE V PROMETU... 37 3.4. POSEBNA INFRASTRUKTURA... 37 3.4.2 OKOLJSKE OMEJITVE... 37 3.4.3 PREVOZ NEVARNEGA BLAGA... 38 3.4.4 OMEJITVE V PREDORIH... 38 3.4.5 OMEJITVE NA MOSTOVIH... 38 3.5 RAZPOLOŽLJIVOST INFRASTRUKTURE... 38 3.6 SERVISNI OBJEKTI... 39 3.6. POTNIŠKE POSTAJE... 39 3.6.2 TOVORNI TERMINALI... 4 3.6.3 TOVORNE IN RANŽIRNE POSTAJE TER NAPRAVE ZA SESTAVO IN RAZSTAVO VLAKOV... 4 3.6.4 ODSTAVNI TIRI... 42 3.6.5 NAPRAVE ZA VZDRŽEVANJE... 42 3.6.6 DRUGE TEHNIČNE NAPRAVE... 42 3.6.7 NAPRAVE ZA OSKRBO Z GORIVOM... 42 3.7 RAZVOJ INFRASTRUKTURE... 43 4. DODELJEVANJE VLAKOVNIH POTI... 45 4. PRAVNA PODLAGA... 45 4.2 OPIS POSTOPKA... 45 4.2. NAROČILO VLAKOVNE POTI... 45 4.2.2 IZDELAVA VLAKOVNE POTI... 47 4.2.3 REZERVACIJA IZDELANE VLAKOVNE POTI... 48 4.3 ČASOVNI PRIKAZ POSTOPKOV DODELJEVANJA VLAKOVNIH POTI... 48 4.3. ČASOVNI OKVIR POSTOPKOV DODELJEVANJA VLAKOVNIH POTI ZA NOVO VOZNOREDNO OBDOBJE... 48 4.3.2 ČASOVNI OKVIR POSTOPKOV DODELJEVANJA VLAKOVNIH POTI ZA DOLOČEN NAMEN... 49 4.4 DODELITEV VLAKOVNE POTI... 50 4.4. PROCES USKLAJEVANJA... 50 4.4.2 POSTOPEK HITREGA REŠEVANJA SPOROV... 5 4.4.3 PREOBREMENJENA INFRASTRUKTURA... 5 4.4.4 VPLIV OKVIRNE POGODBE... 52 4.4.5 SPREMEMBE, DOPOLNITVE, PREKLICI IN ODPOVEDI VLAKOVNIH POTI... 52 4.5 DODELJEVANJE VLAKOVNIH POTI ZA POTREBE VZDRŽEVANJA IN OBNOVE JŽI... 53 4.6 NEUPORABA IN ODPOVEDNI POGOJI... 53 4.7 IZREDNI PREVOZI IN PREVOZI NEVARNEGA BLAGA... 54 4.7. PREVOZI IZREDNIH POŠILJK... 54 4.7.2 PREVOZI NEVARNEGA BLAGA... 55 4.8 POSEBNI UKREPI V PRIMERU MOTENJ... 55 4.8. OSNOVNA NAČELA... 55 4.8.2 OPERATIVNI UKREPI... 55 2

K A Z A L O 4.8.3 PRIČAKOVANE MOTNJE... 55 4.8.4 NEPRIČAKOVANE MOTNJE... 56 5. STORITVE... 57 5. PRAVNA PODLAGA... 57 5.2 MINIMALNI OBSEG STORITEV... 57 5.3 DOSTOP PO TIRIH DO OBJEKTOV... 57 5.3. RAZPOLOŽLJIVI OBJEKTI IN NAPRAVE... 58 5.3.. POTNIŠKE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA... 58 5.3..2 TOVORNI TERMINALI... 58 5.3..3 RANŽIRNE POSTAJE TER OBJEKTI ZA SESTAVO IN RAZSTAVO VLAKOV... 58 5.3..4 ODSTAVNI TIRI... 59 5.3..5 NAPRAVE ZA VZDRŽEVANJE... 59 5.3..6 DRUGE TEHNIČNE NAPRAVE... 59 5.3..7 NAPRAVE ZA OSKRBO Z GORIVOM... 60 5.3.2 ZAGOTAVLJANJE STORITEV... 60 5.3.2. RANŽIRANJE VLAKOV... 60 5.3.2.2 POSTAVITEV PREMIKALNIH POTI... 60 5.3.2.3 UPORABA NAPRAV ZA MERJENJE NAKLADALNEGA PROFILA... 6 5.3.2.4 UPORABA STABILNIH KOMPRESORSKIH NAPRAV... 6 5.4 DODATNE STORITVE... 6 5.4. UPORABA ELEKTRIČNEGA NAPAJALNEGA SISTEMA ZA VLEČNI TOK... 6 5.4.2 STABILNE NAPRAVE ZA PREDOGREVANJE POTNIŠKIH VLAKOV... 62 5.4.3 NADZOR PREVOZA NEVARNEGA BLAGA IN POMOČ PRI VOŽNJI IZREDNIH PREVOZOV... 62 5.5 POMOŽNE STORITVE... 62 6. UPORABNINA... 63 6. PRAVNA PODLAGA... 63 6.. POGODBA O PLAČEVANJU UPORABNINE ZA UPORABO JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE REPUBLIKE SLOVENIJE... 63 6.2 NAČIN IZRAČUNA... 63 6.2. STORITVE, VKLJUČENE V UPORABNINO... 63 6.2.2 NAČELA ZARAČUNAVANJA UPORABNINE... 63 6.2.3 FORMULA ZA IZRAČUN UPORABNINE... 63 6.2.4 VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV IZ FORMULE... 64 6.2.4. PONDERJI PROGE... 64 6.2.4.2 FAKTOR KLASIFIKACIJE VLEČNIH VOZIL (F VV )... 65 6.2.4.3 DODATKI IN ODBITKI GLEDE NA VRSTO PROMETA (C VP )... 66 6.3 VIŠINA UPORABNINE... 67 6.3. CENA VLAKOVNEGA KILOMETRA... 67 6.3.2 NADOMESTILA ZA DOSTOP PO TIRIH DO OBJEKTOV... 67 6.3.3 NADOMESTILA ZA DODATNE IN POMOŽNE STORITVE... 67 6.3.4 EKSTERNI STROŠKI... 67 6.4. FINANČNA NADOMESTILA IN SPODBUDE... 67 6.4. NADOMESTILO ZA NEUPORABO VLAKOVNE POTI... 67 6.4.2 NADOMESTILO ZA ZAKASNELE ODPOVEDI... 67 6.5 NAČIN ZAGOTAVLJANJA UČINKOVITOSTI... 68 6.6 IZJEME PRI PLAČEVANJU UPORABNINE... 69 3

S L O V A R I Z R A Z O V R A Z L A G A P O J M O V I N K R A T I C Agencija Dodelitev Dostop na JŽI Druge zainteresirane stranke Informativna vlakovna pot Infrastrukturna zmogljivost Izdelava vlakovnih poti Izredni prevoz je Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije in je organ, pristojen za dodeljevanje vlakovnih poti, določanje, zaračunavanje in pobiranje uporabnine in izdelavo, sprejem in objavo voznega reda omrežja ter nadzor nad izvajanjem voznega reda omrežja. pomeni dodelitev vlakovne poti, ki jo agencija dodeli prosilcu. je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji. pomeni tiste subjekte, na katere poslovanje ali življenje vplivajo storitve, ki jim jih ponujajo prevozniki (npr. lokalne skupnosti, podjetja). je usklajena, vendar nedodeljena vlakovna pot, ki jo naroči prosilec. pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje. pomeni izdelavo vlakovnih poti, ki jo na podlagi prosilčeve vloge za dodelitev vlakovne poti izdela agencija. je prevoz praznih ali naloženih železniških vozil, ki presegajo nakladalni profil, mejno nakladalno maso, predpisano kodo proge ali dovoljene osne ali dolžinske obremenitve proge in se opravi kot prevoz izredne pošiljke. Javna železniška je železniška infrastruktura, ki je v lasti Republike Slovenije. infrastruktura Katalog razpoložljivih vlakovnih poti Katalog poti Licenca vlakovnih Okvirna pogodba Omrežje Operativni red Osnovna uporabnina vozni Ponudbena trasa je seznam prostih in informativnih vlakovnih poti, ki so na voljo prosilcem za naročilo vlakovnih poti za veljavno voznoredno obdobje. je seznam vlakovnih poti, ki so na voljo prosilcem v postopku naročanja vlakovnih poti za novo voznoredno obdobje. je javna listina, s katero se prevozniku prizna sposobnost za opravljanje vseh ali posameznih vrst prevoznih storitev v železniškem prometu, vključno z zagotavljanjem vleke, oziroma sposobnost samo za zagotavljanje vleke. določa značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki se prosilcu lahko ponudijo za čas, ki presega eno obdobje voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da izpolnjuje upravičene komercialne potrebe prosilca. pomeni celotno infrastrukturo, ki jo upravlja upravljavec. je vozni red, ki vsebuje podatke o voznih redih posameznih vlakov za potrebe upravljavca po posameznih progah in voznih redih posameznih vlakov za potrebe prevoznikov na teh progah. je uporabnina, ki obsega najmanjši obseg storitev upravljavca javne železniške infrastrukture. je prosta trasa, ki je s strani prosilca naročena, vendar nedodeljena študija trase (označene so s simbolom "F" za številko vlaka). 4

S L O V A R I Z R A Z O V Posebna infrastruktura Pravne osebe Preobremenjena infrastruktura Prevoznik Prosilec Prosta pot vlakovna Regulatorni organ Uporabnina Upravljavec JŽI Usklajevanje Vlakovna pot Vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot) Vozni red Vozni red omrežja Voznoredno obdobje Zaračunavanje uporabnine pomeni odsek ali del infrastrukture, ki je prednostno namenjen posebnim vrstam prevoza in ga opredeli upravljavec v Programu omrežja. so pravni subjekti, ki jim je na podlagi zakonodaje države, v kateri so registrirane, priznan položaj pravne osebe. pomeni odsek ali del infrastrukture, na katerem tudi po usklajevanju med zahtevami prosilcev ni mogoče v celoti zadostiti povpraševanju po vlakovnih poteh oziroma infrastrukturni zmogljivosti. je pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, katere glavna dejavnost je izvajanje prevoznih storitev prevozov blaga oziroma potnikov v železniškem prometu, pri čemer mora ta prevoznik zagotoviti vleko vlakov, ali pravna ali fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost, ki zagotavlja le vleko vlakov. je prevoznik ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali komercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kombiniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot. pomeni vlakovno pot ali vlakovne poti, ki jih ima agencija v voznem redu omrežja na voljo za dodelitev prosilcem. je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel ZZelP in je pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine in izdajo licence ter za druge naloge, ki jih določa zakon. znesek, ki ga za uporabo javne železniške infrastrukture plačuje prevoznik in je namenjen kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture. je pravna oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo. je postopek, po katerem agencija, prosilci in upravljavec poskušajo najti rešitev, kadar obstajajo nasprotujoče si prošnje za izdelavo in dodelitev vlakovnih poti. je zmogljivost transportne infrastrukture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času. je vlakovna pot, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture. je tehnološki načrt prevoznika za določeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja. je akt agencije, ki obsega podatke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železniškem omrežju v času njegove veljavnosti. je časovno obdobje, za katero je izdelan vozni red omrežja. pomeni izračun uporabnine in izstavljanje računov za dodeljene, realizirane ali nepravočasno odpovedane vlakovne poti. 5

S L O V A R I Z R A Z O V AŽP ERTMS JŽI NVP OGJS OSS PCS RFC RID RNE RS TAF TSI TEN-T UIC ZVZelP ZZelP X Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije enotni evropski sistem za vodenje železniškega prometa Javna železniška infrastruktura Spletna aplikacija za naročilo in odpoved vlakovne poti Obvezna gospodarska javna služba Enotna kontaktna točka (One Stop Shop) Path Coordination System spletno orodje RNE za naročilo vlakovnih poti Rail Freight Corridor - Prednostni tovorni koridor v skladu z Uredbo EU št. 93/200 Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga RailNetEurope Republika Slovenija tehnične specifikacije za interoperabilnost v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni podsistem vseevropskega železniškega sistema vseevropsko prometno omrežje mednarodno železniško združenje Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 56/3 uradno prečiščeno besedilo, 9/3, 82/5 in 84/5) Zakon o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. / uradno prečiščeno besedilo, 63/3 in 84/5 - ZZelP-J) datum uveljavitve novega operativnega voznega reda oziroma začetek veljavnosti novega voznorednega obdobja 6

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E. SPLOŠNE INFORMACIJE. U V O D V Republiki Sloveniji je upravljavec javne železniške infrastrukture podjetje Slovenske železnice Infrastruktura, d.o.o., ki je skladno z zakonskimi določili odgovorno za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo. Več podatkov o podjetju lahko dobite na spletni strani SŽ - Infrastruktura. Skladno z določili Zakona o železniškem prometu in Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi upravljavec JŽI za vsako posamezno voznoredno obdobje izda Program omrežja, v katerem so podrobno obrazložena splošna pravila, roki, postopki in merila v zvezi z dodeljevanjem in zaračunavanjem uporabe infrastrukturnih zmogljivosti. Poleg tega vsebuje tudi informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, informacije o možnih dodatnih in pomožnih storitvah ter druge informacije.. 2 C I L J I P R O G R A M A O M R E Ž J A Temeljni cilji, ki se želijo doseči s Programom omrežja so: ponuditi prosilcem potrebne informacije za sodelovanje v postopku dodeljevanja vlakovnih poti, določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati in upoštevati prosilci pri dodeljevanju vlakovnih poti, podati temeljne informacije o železniški infrastrukturi in storitvah, seznaniti prosilce s pogoji, pod katerimi bodo lahko uporabljali JŽI.. 3 P R A V N I O K V I R Program omrežja je pripravljen v skladu z: Zakonom o železniškem prometu, Zakonom o varnosti v železniškem prometu, Uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Ur.l. RS št. 3/2009, 73/202), Uredbo o izdelavi voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture (Ur.l. RS št. 73/202), Uredbo o kategorizaciji prog (Ur.l. RS št. 4/2009, 5/2009,62/20, 66/202); Odločbo Komisije 2002/844/ES o spremembi Direktive 200/4/ES v zvezi z datumom za spremembo voznega reda v železniškem prometu. Dne 2.. 205 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (Ur. l. RS, št. 84/205, v nadaljevanju ZZelP-J), s katerim je določen prenos nekaterih nalog z Javne agencije za železniški promet (AŽP) na SŽ-Infrastruktura, d.o.o., kot upravljavca javne železniške infrastrukture. Po spremenjenem.b členu ZZelP upravljavec tako opravlja tudi naslednje naloge: - dodeljevanje vlakovnih poti; - določanje, zaračunavanje in pobiranje uporabnine; - izdelava, sprejem, uveljavitev in objava voznega reda omrežja; - zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti; - zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa. ZZelP-J v prehodnih in končnih določbah v 34. členu določa, da se prenos dela in nalog z AŽP na upravljavca opravi najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve ZZelP-J. 7

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E Do prenosa te naloge opravlja AŽP. Upravljavec, AŽP in prevozniki prav tako v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona sklenejo dodatke k obstoječim pogodbam o dostopu na javno železniško infrastrukturo in pogodbam o plačevanju uporabnine, s katerimi se prenesejo obveznosti plačila uporabnine AŽP na upravljavca (4. člen ZZelP-J). Ker prenos nalog na upravljavca še ni opravljen in ker dodatki k pogodbam še niso sklenjeni, določila Programa omrežja, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje, zaračunavanje in pobiranje uporabnine, izdelavo, sprejem, uveljavitev in objavo voznega reda omrežja, zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti in zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa upoštevajo določbe ZZelP, veljavne pred uveljavitvijo ZZelP-J. Po prenosu nalog bodo nemudoma objavljene potrebne spremembe Programa omrežja.. 4 P R A V N I S T A T U S.4. S P L O Š N A O P R E D E L I T E V Program omrežja je akt upravljavca javne železniške infrastrukture Republike Slovenije, ki ga v sodelovanju z agencijo ter po posvetu z regulatornim organom, prevozniki in drugimi zainteresiranimi strankami izdela upravljavec za vsako posamezno voznoredno obdobje. V Programu omrežja so predstavljene splošne značilnosti zmogljivosti javne železniške infrastrukture in vse omejitve, ki se nanašajo na njeno uporabo. Natančno so opredeljena pravila, roki, merila in postopki za dodeljevanje vlakovnih poti in infrastrukturnih zmogljivosti ter opredeljena pravila, roki, merila in postopki v zvezi z zaračunavanjem uporabnine. Program omrežja vključuje tudi podatke o dodatnih in pomožnih storitvah, ki so na razpolago v Republiki Sloveniji za celovito izvajanje železniških storitev..4.2 O D G O V O R N O S T Program omrežja je informativne narave in ni pravno zavezujoč dokument. Informacije, ki so objavljene v Programu omrežja, nimajo nobenega vpliva na nacionalno zakonodajo. Upravljavec JŽI ni odgovoren za napačne informacije, podane v Programu omrežja glede infrastrukture in storitev, ki so zunaj njegovih pristojnosti. Program omrežja s prvimi spremembami je izdelan na podlagi dostopnih informacij in veljavne zakonodaje 2. novembra 205. Zakonodaja v pripravi ni upoštevana. V primeru neskladnosti določil Programa omrežja z veljavno zakonodajo veljajo določila zakonodaje. Vse predpise in tehnične dokumente, ki stopijo v veljavo po objavi v Programu omrežja, je potrebno upoštevati pri razlagi določil Programa omrežja. V Programu omrežja objavljene informacije o načrtovanih spremembah JŽI in/ali o pogojih, ki se nanašajo na njeno uporabo, se lahko za posamezno voznoredno obdobje uporabijo za obveščanje in kot pomoč v postopku dodeljevanja vlakovnih poti, vendar za upravljavca JŽI ne pomenijo zavezujoče obveznosti, da te spremembe tudi izvede..4.3 R A Z L A G E I N P R I T O Ž B E V Z V E Z I Z D O L O Č I L I P R O G R A M A O M R E Ž J A Prosilci lahko v pisni obliki, po elektronski pošti ali po faksu od upravljavca JŽI (kontaktne osebe so navedene v točki.8) zahtevajo razlago ali dodatne informacije glede vsebin Programa omrežja. Upravljavec JŽI odgovori na zahtevo najpozneje v 5 dneh. Pritožbe v zvezi s Programom omrežja in v Programu omrežja vsebovanimi merili rešuje regulatorni organ pri Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, področje za železniški promet. 8

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E. 5 S T R U K T U R A P R O G R A M A O M R E Ž J A Struktura in vsebina Programa omrežja je predpisana v priročniku za izdelavo, ki ga izdaja RNE. Priročnik se sproti vsakoletno posodablja. Zadnja verzija dokumenta z dne 0.3.205 je dostopna v angleški verziji na spletni strani RNE. Program omrežja je razdeljen v šest temeljnih poglavij:. Splošne informacije 2. Pogoji za dostop do JŽI 3. Železniška infrastruktura 4. Dodeljevanje vlakovnih poti 5. Storitve 6. Uporabnina. 6 V E L J A V N O S T I N S P R E M E M B E P R O G R A M A O M R E Ž J A.6. O B D O B J E V E L J A V N O S T I Informacije, ki jih vsebuje Program omrežja 206, veljajo za voznoredno obdobje 205/206, ki traja od 3. decembra 205 do 0. decembra 206..6.2 P O S T O P E K P R I P R A V E S P R E M E M B I N P O S O D O B I T E V Program omrežja upravljavec sproti dopolnjuje in po potrebi spreminja. Pri pripravi sprememb upravljavec sodeluje z agencijo in se posvetuje z Ministrstvom za infrastrukturo Republike Slovenije, regulatornim organom, prevozniki ter drugimi zainteresiranimi strankami. Pri pripravah sprememb Programa omrežja, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti in zaračunavanje uporabnine, aktivno sodeluje agencija, ki pred objavo teh sprememb izda soglasje za objavo. O spremembah Programa omrežja mora upravljavec najmanj 5 dni pred uveljavitvijo sprememb obvestiti vse prosilce in prevoznike, katerim so bile dodeljene vlakovne poti. Spremembe sistema zaračunavanja uporabnine morajo biti javno objavljene najmanj tri mesece pred njihovo uveljavitvijo. V primeru, ko se Program omrežja spremeni zaradi novih ali spremenjenih nacionalnih predpisov, pričnejo spremembe veljati takoj oziroma skupaj s pričetkom učinkovanja teh predpisov.. 7 N A Č I N O B J A V E Program omrežja je objavljen in dostopen uporabnikom na spletni strani upravljavca. V primeru sprememb Programa omrežja je na spletni strani objavljena zadnja veljavna verzija Programa omrežja. Številka verzije in datum izdaje sta objavljena na naslovni strani Programa omrežja. Program omrežja je izdelan tudi v angleškem jeziku. V primeru nejasnosti v angleški verziji se za razlago uporabi slovenska verzija. Angleška verzija Programa omrežja je dostopna na spletni povezavi. Tiskano izdajo Programa omrežja se lahko naroči pisno, po elektronski pošti ali po faksu pri upravljavcu JŽI, pri čemer je treba plačati stroške tiskanja in dostave v Republiki Sloveniji. Ti trenutno znašajo 87,50 evra. 9

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E. 8 I N F O R M A C I J E O S T I K I H Za vse dodatne informacije v zvezi z določili Programa omrežja, za razlago nejasnosti in za naročilo Programa omrežja v tiskani obliki se lahko prosilci obrnejo na: Slovenske železnice - Infrastruktura d.o.o. Kolodvorska, 000 Ljubljana Kontaktne osebe za posamezna področja dela so navedene v spodnjih preglednicah. Slovenske železnice - Infrastruktura d.o.o. DELOVNO PODROČJE KONTAKTNA PISARNA KONTAKTNI PODATKI Splošne informacije Program omrežja, Pogodbe o dostopu Pogodbe o dostopu Dovoljenja za izredne prevoze OneStopShop (OSS) Služba za načrtovanje in tehnologijo Služba za načrtovanje in tehnologijo Služba za načrtovanje in tehnologijo Tel.: 0 29 3 474 Faks.: 0 29 2 960 E-pošta: oss@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana Tel.: 0 29 3 226 Faks.: 0 29 2 960 E-pošta: uros.zupan@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana Tel.: 0 29 3 075 Faks.: 0 29 2 960 E-pošta: marjan.rozic@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana Tel.: 0 29 3 078 Faks.: 0 29 2 982 E-pošta: joze.zidar@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana Določitev ad hoc vlakovnih poti v skrajšanem postopku DELOVNO MESTO P O D R O Č J E Glavni prometni dispečer DOLOČITEV AD HOC VLAKOVNIH POTI V PRIMERU IZREDNIH DOGODKOV Tel.: 0 29 3 079 Faks.: 0 29 2 98 E-pošta: glprdisp@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana Dispečer prometne operative Ljubljana Vlakovni dispečer Dispečer prometne operative Maribor Dispečer prometne operative Postojna VLAKOVNE POTI PREKO VEČ PROMETNIH OPERATIV IN OBMOČJE PROMETNE OPERATIVE LJUBLJANA RAZEN ODSEKA LJUBLJANA - DOBOVA Tel.: 0 29 3 36 Faks.: 0 29 2 98 E-pošta: ljubljana.dispecerst@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana ODSEK LJUBLJANA DOBOVA Tel.: 0 29 5 733 Faks.: 0 29 2 828 E-pošta: ljubljana.disvl@slo-zeleznice.si Naslov: Trg OF 6, 000 Ljubljana OBMOČJE PROMETNE OPERATIVE MARIBOR Tel.: 02 29 22 36 Faks.: 02 29 22 75 E-pošta: maribor.dispecerst@slo-zeleznice.si Naslov: Partizanska 50, 2000 Maribor OBMOČJE PROMETNE OPERATIVE POSTOJNA Tel.: 05 29 62 36 Faks.: 05 29 62 383 E-pošta: postojna.dispecerst@slo-zeleznice.si Naslov: Kolodvorska 25b, 6230 Postojna 0

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E Javna agencija za železniški promet RS DELOVNO PODROČJE KONTAKTNA OSEBA KONTAKTNI PODATKI Licence in varnostna spričevala SEME Zdenko Tel.: 02 234 4 83 Faks.: 02 234 4 52 E-pošta: zdenko.seme@azp.si Naslov: Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor Naročila vlakovnih poti v rednem in zapoznelem postopku ter ad-hoc vlakovnih poti v rednem postopku* Dodeljevanje vlakovnih poti * RAJTMAJER Andrej PEPEVNIK Uroš * delovni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 4.00 ure. Sosednji upravljavci železniške infrastrukture Avstrija Hrvaška Tel.: 02 234 4 54 Faks.: 02 234 4 52 E-pošta: andrej.rajtmajer@azp.si Naslov: Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor Tel.: 02 234 4 47 Faks.: 02 234 4 52 E-pošta: uros.pepevnik@azp.si Naslov: Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor DRŽAVA UPRAVLJAVEC INFRASTRUKTURE KONTAKTNI PODATKI ÖBB Infrastruktur AG www.oebb.at/infrastruktur HŽ Infrastruktura d.o.o. www.hzinfra.hr Praterstern 3 020 Wien Tel.: +43 93000-0 Antuna Mihanoviča 2 0000 Zagreb Tel.: +385 378 33 0 Italija Madžarska RFI Rete Ferrovia Italia SpA. www.rfi.it MAV Co. www.mav.hu Piazza della Croce Rossa Roma H-087 Budapest Könyves Kalman krt. 54-60 Tel.: +36 5 480. 9 P R E D N O S T N I T O V O R N I K O R I D O R J I Evropski parlament in Svet Evropske unije sta leta 200 določila pravila za vzpostavitev in organizacijo železniškega prometa za konkurenčen tovorni promet, sestavljen iz mednarodnih tovornih koridorjev. Cilj je doseganje zanesljivih in kakovostnih storitev v železniškem tovornem prometu in konkurenčnost drugim vrstam prometa. Glavni cilj, ki se ga želi doseči s sprejemom Uredbe EU št. 93/200 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (v nadaljnjem besedilu: Uredba), je izboljšanje storitev, ki jih nudijo upravljavci infrastrukture izvajalcem prevoznih storitev v mednarodnem tovornem železniškem prometu. K vzpostavitvi koncepta koridorjev je prispevalo več dejavnikov: prvi železniški paket, program TEN-T koridorjev, sodelovanje med državami članicami in zadevnimi upravljavci infrastrukture znotraj ERTMS ter razvoj TAF TSI. S pomočjo Uredbe želi Evropska unija vplivati na naslednja glavna področja: krepitev sodelovanja med upravljavci infrastrukture; izboljšanje pogojev za uporabo infrastrukture; zagotovitev primerne prioritete tovornim vlakom; izboljšanje interoperabilnosti vzdolž koridorjev. Za doseganje teh ciljev je Evropska Unija določila 9 mednarodnih koridorjev (RFC) na evropskem železniškem omrežju. Glavni parametri koridorjev so prikazani v tabeli (Uredba 36/203/EU):

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E IME KORIDORJA DRŽAVE ČLANICE GLAVNE SMERI () DATUM VZPOSTAVITVE Ren - Alpe NL, BE, DE, IT Zeebrugge Antwerpen/Amsterdam/Vlissingen (2) /Rotterdam Duisburg - [ Basel ] Milano - Genova 0..203 Severno morje - Sredozemlje NL, BE, LU, FR, UK (2) Glasgow (3) /Edinburgh (3) /Southampton (3) /Felixstowe (3) London (2) /Dunkerque (2) /Lille (2) /Liege (2) /Pariz (2) /Amsterdam (2) Rotterdam Zeebrugge (2) 0..203 /Antwerpen Luxemburg Metz Dijon Lyon/Basel - Marseille (2) Skandinavija- Sredozemlje SE, DK, DE, AT, IT Stockholm/Oslo (2) /Trelleborg (2) Malmö Kobenhavn Hamburg Innsbruck Verona La Spezia (2) /Livorno (2) / Ancona (2) /Taranto (2) /Augusta (2) /Palermo 0..205 Atlantik PT, ES, FR, DE (2) Sines Lizbona / Leixões Madrid Medina del Campo/ Bilbao/San Sebastian Irun Bordeaux Pariz/Le Havre/ Metz Strasbourg (2) /Mannheim (2) 0..203 Sines Elvas/Algeciras Baltik - Jadran PL, CZ, SK, AT, IT, SI Świnoujście (2) /Gdynia Katovice Ostrava/Žilina Bratislava/ Dunaj/Celovec Videm Benetke/Trst/Bologna/Ravena Gradec Maribor Ljubljana Koper/Trst 0..205 Sredozemlje ES, FR, IT, SI, HU, HR (2) Almeria Valencia/Algeciras/Madrid Zaragoza/Barcelona Marseille Lyon Torino Milano Verona Padova/ Benetke Trst/Koper Ljubljana Budimpešta Ljubljana (2) /Reka (2) Zagreb (2) Budimpešta Zahony (madžarsko - ukrajinska meja) 0..203 2

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E Orient / Vzhodno Sredozemlje CZ, AT, SK, HU, RO, BG, EL, DE (3) Bremerhaven (3) /Wilhelmshaven (3) /Rostock (3) /Hamburg (3) Praga Dunaj/Bratislava Budimpešta - Bukarešta - Constanta - Vidin Sofija Burgas (3) /Svilengrad (3) (bolgarsko-turška meja)/ Promachonas Thessaloniki Atene - Patras (3) 0..203 Severno morje - Baltik (4) DE, NL, BE, PL, LT, LV (3), EE (3) Wilhelmshaven (2) /Bremerhaven/Hamburg (2) /Amsterdam (2) /Rotterdam/ Antwerpen Aachen/Berlin Varšava Terespol (poljsko-beloruska meja)/kaunas Riga (3) - Talin (3) 0..205 Ren - Donava (5) () (2) (3) (4) (5) FR, DE, AT, SK, HU, RO, CZ Strasbourg Mannheim Frankfurt Wels Strasbourg Stuttgart München Salzburg Wels Dunaj Bratislava Budimpešta Arad Brasov/Craiova Bukarešta Constanta Čierna in Tisou (slovaško - ukrajinska meja) Košice Žilina Horni Lideč Praga München/Nürnberg 0..2020 Znak "/ " pomeni alternativne poti. V skladu s smernicami TEN-T bi bilo treba atlantski in sredozemski koridor v prihodnje dopolniti s tovorno osjo Sines/Algeciras Madrid Pariz, ki prečka Pireneje s predorom na majhni višini. Poti, označene z opombo (2), se vključijo v zadevne koridorje najpozneje 3 leta po datumu vzpostavitve iz zgornje tabele. Poti, označene z opombo (3), se vključijo v zadevne koridorje najpozneje 5 let po datumu vzpostavitve iz zgornje tabele. Obstoječe strukture, določene v členu 8 in členu 3() Uredbe, se prilagodijo s sodelovanjem dodatnih držav članic in upravljavcev infrastrukture pri zadevnih koridorjih. Te vključitve temeljijo na tržnih študijah ter upoštevajo vidik obstoječega potniškega in tovornega prometa v skladu z členom 4(3) Uredbe. Poti, označene s tem znakom, se vključijo v zadevne koridorje najpozneje 3 leta po datumu vzpostavitve iz zgornje tabele. Obstoječe strukture, določene v členu 8 in členu 3() Uredbe, se prilagodijo s sodelovanjem dodatnih držav članic in upravljavcev infrastrukture pri zadevnih koridorjih. Te vključitve temeljijo na tržnih študijah ter upoštevajo vidik obstoječega potniškega in tovornega prometa v skladu z členom 4(3) Uredbe. Do izgradnje proge "Rail Baltic" s tirno širino 435 mm se pri vzpostavitvi in upravljanju tega koridorja upoštevajo posebnosti različnih sistemov tirne širine. Vzpostavitev tega koridorja temelji na tržnih študijah ter upošteva vidik obstoječega potniškega in tovornega prometa v skladu s členom 4(3) Uredbe. Odsek Čierna in Tisou Košice Žilina Horni Lideč Praga se vzpostavi do 0. novembra 203. Preko Slovenije potekata dva prednostna tovorna koridorja, in sicer koridor Baltik Jadran ter koridor Sredozemlje. 3

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E.9. T O V O R N I K O R I D O R B A L T I K J A D R A N Prednostni tovorni koridor Baltik - Jadran (RFC 5) poteka od Poljske preko Češke, Slovaške, Avstrije, Slovenije in Italije. Začetna točka koridorja je pristanišče Gdynia (alternativa začetka poti je poljsko mesto Świnoujście ob Baltskem morju), od koder poteka do Katovic, preko Ostrave in Breclava do Dunaja. Alternativna pot med Katovicami in Dunajem poteka preko Slovaških mest Žilina in Bratislava. Od Dunaja se koridor nadaljuje proti Celovcu in naprej preko Vidma do Benetk. Alternativna pot se v mestu Bruck na Muri odcepi proti Gradcu in se nadaljuje preko Maribora, Ljubljane in Divače do Kopra. Od Divače je speljana tudi alternativna pot preko Sežane do Trsta, kamor je speljana tudi alternativna pot iz Vidma. Iz Benetk se koridor nadaljuje do Bologne z alternativno potjo do Ravene. Prednostni tovorni koridor 5 je bil vzpostavljen z 0. novembrom 205 razen odseka Świnoujście Katovice, ki mora biti vzpostavljen najpozneje 0. novembra 208. Sedež skupne pisarne koridorja, katera v okviru sistema vse na enem mestu C-OSS prosilcem omogoča, da na enem mestu in z enim samim postopkom zaprosijo in prejmejo vse odgovore v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi koridorja, je v Varšavi (Poljska). Naslov: RFC 5 Permanent Management Office 74 Targowa St 03-734 Warsaw Poland Več informacij v zvezi z delovanjem prednostnega tovornega koridorja 5, je dostopnih na spletni strani RFC 5..9.2 T O V O R N I K O R I D O R S R E D O Z E M L J E Prednostni tovorni koridor Sredozemlje (RFC 6) poteka od Španije preko Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Začetna točka koridorja je špansko pristanišče Almeria (alternativa začetka poti je pristanišče Algeciras ob Gibraltarski ožini). Koridor nato poteka preko Valencie do Barcelone. Alternativa te poti je krak preko Madrida in Zaragoze. Od Barcelone se koridor nadaljuje preko Marseilla, Lyona, Torina, Milana, Verone, Padove, Benetk in Ljubljane do Budimpešte. Med Benetkami in Ljubljano se koridorju priključita alternativni poti iz Trsta in iz Kopra. Poleg teh poteka alternativna pot do Budimpešte in naprej do mesta Zahony na madžarskoukrajinski meji iz hrvaškega pristanišča Reke preko Zagreba. Prednostni tovorni koridor 6 je bil vzpostavljen z 0. novembrom 203, razen odseka med Reko in Budimpešto, ki mora biti vzpostavljen najkasneje do 0. novembra 206. Sedež skupne pisarne koridorja, katera v okviru sistema vse na enem mestu C-OSS prosilcem omogoča, da na enem mestu in z enim samim postopkom zaprosijo in prejmejo vse odgovore v zvezi z infrastrukturnimi zmogljivostmi koridorja, je v Milanu (Italija). ž Kontaktni podatki skupne pisarne: Naslov: RFC 6 Permanent Management Office Greco Pirelli, Via Ernesto Breda 38 (CAP) Milano (Italy) 4

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E One-Stop-Shop: Telefon: +39 328 638 4700 E-pošta: OSS@railfreightcorridor6.eu Kontakti: Andrea Galluzzi (Direktor) E-pošta: a.galluzzi@railfreightcorridor6.eu István Pákozdi (Infrastrukturni svetovalec) E-pošta: i.pakozdi@railfreightcorridor6.eu Pierre Chauvin (C- OSS) E-pošta: p.chauvin@railfreightcorridor6.eu Več informacij v zvezi z delovanjem prednostnega tovornega koridorja 6, je dostopnih na spletni strani RFC 6.. 0 R A I L N ETE U R O P E M E D N A R O D N O Z D R U Ž E N J E U P R A V L J A V C E V Ž E L E Z N I Š K E I N F R A S T R U K T U R E RailNetEurope (RNE) je bil ustanovljen januarja 2004 na pobudo številnih evropskih upravljavcev železniške infrastrukture in organov za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti. Kot neprofitno združenje se zavzema za poenostavitev procesov v izvajanju mednarodnega prometa na evropski železniški infrastrukturi. RNE zagotavlja podporo prevoznikom v železniškem prometu pri izvajanju njihovih mednarodnih aktivnosti, tako v tovornem kot v potniškem prometu, in si prizadeva za povečanje učinkovitosti postopkov upravljavcev infrastrukture. Kot vseevropsko združenje RNE igra ključno vlogo pri spodbujanju panoge, da le ta sledi usklajenim, transparentnim in nediskriminatornim pravilom v mednarodnem železniškem poslovanju. Člani RNE skupno usklajujejo pogoje za dostop do železniške infrastrukture in uvajajo enoten pristop za spodbujanje evropskega železniškega poslovanja v korist celotne evropske železniške industrije. V okviru vsakodnevnih aktivnosti so naloge RNE povezane s poenostavitvijo, uskladitvijo in izboljšavo mednarodnih procesov v železniškem prometu, kot so vseevropsko usklajen vozni red, trženje in prodaja vključno s programi omrežja, upravljanje in vodenje prometa ter poprodajne storitve, kot na primer poročanje. Te naloge se izvajajo v okviru štirih stalnih delovnih skupin in dodatno v okviru ad hoc projektnih skupin, delo katerih usklajuje skupna pisarna s sedežem na Dunaju. RNE mednarodne delovne skupine in odbori si prizadevajo, da bi neovirane čezmejne prevozne storitve v Evropi postale resničnost bodisi z izdelavo skupnih standardov za izmenjavo podatkov, z olajšanim medsebojnim komuniciranjem med centri vodenja prometa ali z dogovorjenimi procesi v okviru izdelave voznega reda za nove produkte vlakovnih poti. Na osnovi Uredbe EU o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet je RNE postal tudi ponudnik storitev in strokovna podpora koridornim organizacijam na področju razvoja operativnih postopkov in procesov vključno z razvojem operacijskih orodij. Leta 204 je bil ta mandat razširjen z namenom večje usklajenosti posameznih koridorjev v njihovih pristopih k implementaciji. Tako sedaj naloge RNE vključujejo še zagotavljanje usklajenih procesov in enotnih spletnih orodij za različne koridorje, kar prinaša koristi tako za prevoznike in prosilce kot tudi za upravljavce infrastruktur in dodeljevalne organe, ki so vključeni v več koridorjev. Organi RFC se udeležujejo tudi generalne skupščine RNE, ponujeno jim je bilo tudi pridruženo članstvo v RNE. RNE svojim članicam poleg naštetega ponuja tudi podporo pri izpolnjevanju zahtev v zvezi s skladnostjo z evropskim pravnim redom. Nenazadnje so bila za potrebe harmonizacije procesov posodobljena namenska informacijska orodja, tako da so RNE informacijski sistemi uporabni v celotni Evropi. 5

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E Trenutno je v RNE vključenih 35 članov, ki so bodisi polnopravni člani, pridruženi člani ali kandidati za člana. Skupno njihovo omrežje obsega več kot 230.000 kilometrov železniških prog..0. E N O T N A K O N T A K T N A T O Č K A O NES T O P S H O P OneStopShop Koordinator za OSS pri agenciji LEŠNIK Peter ŠABEDER Dejan Tel.: +386 29 3 474 Faks.: +386 29 2 960 E-pošta: oss@slo-zeleznice.si Naslov: Kolodvorska ul., 000 Ljubljana Tel.: +386 2 234 4 79 Faks.: +386 2 234 4 52 E-pošta: dejan.sabeder@azp.si Naslov: Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor RNE je vzpostavil mrežo enotnih kontaktnih točk za stranke (OSS). Vsaka država članica ima svojo enotno kontaktno točko, stranke pa same izberejo, pri kateri izmed njih bodo zahtevale informacije v zvezi z mednarodnimi železniškimi storitvami, ki zajemajo tako splošne informacije v zvezi z dostopom na železniško omrežje kot tudi same zahteve za mednarodno vlakovno pot ter v končni fazi pregled učinkovitosti po končani vožnji vlaka. Posamezna enotna kontaktna točka tako stranki poda ustrezne informacije za celotno mednarodno vlakovno pot. Stranke na železniškem omrežju članic RNE lahko preko OSS uporabljajo širok nabor storitev, ki med drugim vključuje: mrežo kontaktnih točk, ki pomagajo strankam pri celi vrsti postopkov pridobivanju osnovnih informacij o dostopu do omrežja, načrtovanju učinkovitega mednarodnega železniškega prometa, upravljanju mednarodnih vlakovnih poti in oceni učinkovitosti po končani vožnji vlaka; strankam prijazno raven glede odzivnega časa na zahteve uporabnikov, za kar se trenutno preizkuša ustrezna orodja, celovito ponudbo storitev, za kar v enotnih kontaktnih točkah združujejo svoje strokovno znanje in izkušnje strokovnjaki tako s področja prodaje storitev kot s področja voznega reda, informacijska orodja v zvezi z mednarodnimi vlakovnimi potmi ta nudijo strankam dodatno pomoč pri izračunu višine uporabnine za rabo železniške infrastrukture, pri usklajevanju naročil mednarodnih vlakovnih poti in pri spremljanju vožnje mednarodnih vlakov v realnem času. Seznam enotnih kontaktnih točk RNE je na voljo na: www.rne.eu/oss_network.html..0.2 I N F O R M A C I J S K A O R O D J A RNE PCS (Path Coordination System) je spletna aplikacija RNE, ki je dostopna upravljavcem infrastrukture, dodeljevalnim organom, C-OSS in železniškim prevoznikom. Omogoča lažjo komunikacijo in koordinacijo v postopkih ponudbe in naročanja vlakovnih poti v mednarodnem prometu. Poleg tega PCS pomaga prevoznikom in prosilcem v postopkih usklajevanja študij in naročil. RNE zagotavlja integracijsko platformo, neposredno povezavo med PCS in posameznimi nacionalnimi sistemi naročanja vlakovnih poti ter omogoča obojestransko izmenjavo podatkov. S tem je bila odpravljena ena glavnih ovir za uporabo PCS v tovornem prometu. Prevoznikom in upravljavcem ni več potrebno dvakrat obdelovati istih podatkov v postopkih naročanja vlakovne poti v mednarodnem prometu (enkrat v nacionalnem sistemu, nato pa še v PCS), temveč je možno avtomatično sinhronizirati podatke o naročilu mednarodne vlakovne poti med nacionalnim sistemom in PCS. Od novembra 203 dalje se PCS lahko uporablja tudi kot orodje za upravljanje (objava, naročanje, dodeljevanje) predpripravljenih vlakovnih poti v okviru prednostnih tovornih koridorjev. PCS se je na podlagi uporabniških izkušenj prevoznikov, upravljavcev in RFC ves 6

S P L O Š N E I N F O R M A C I J E vmesni čas izboljševal z namenom večje fleksibilnosti v procesih upravljanja vlakovnih poti za tovorne vlake. Več informacij je dostopnih na spletni strani http://pcs.rne.eu/, služba za pomoč uporabnikom je dosegljiva na naslovu support.pcs@rne.eu. CIS (Charging Information System) je spletno orodje RNE za informativni izračun višine uporabnine v mednarodnem železniškem prometu. Spletni krovni sistem za različne nacionalne sisteme zaračunavanja uporabnin omogoča takojšnji informativni izračun cene za uporabo mednarodne vlakovnih poti vključno z nekaterimi pristojbinami za uporabo postaj in terminalov. Temeljni cilj razvoja CIS je uskladitev informacij CIS z informacijami Programov omrežij. Več informacij je dostopnih na http://cis.rne.eu/, služba za pomoč uporabnikom pa je dosegljiva na naslovu support.cis@rne.eu. TIS (Train Information System) je enostavna spletna aplikacija, ki prikazuje gibanje mednarodnih vlakov od začetne do končne postaje. Podpira upravljanje mednarodnih vlakov z dostavo podatkov o vožnji mednarodnih potniških in tovornih vlakov vzdolž RNE in RFC koridorjev. Zaradi zahtev nekaterih mednarodno aktivnih prevoznikov TIS z namenom poenostavitve izmenjave podatkov in optimiziranja informacijskih procesov po novem pokriva tudi določeno število nacionalnih (notranjih) vlakov. Dodatno je bila razvita posebna funkcija za potrebe terminalov vzdolž RFC, tako da lahko tudi ti uporabljajo prednosti sistema TIS za izmenjavo informacij. TIS neposredno preko interneta ponuja uporabnikom podatke o vlakih v realnem času in poročila na osnovi podatkov iz arhiva. TIS zajema dva produkta:. S celovitim pregledom in zbiranjem podatkov objavlja informacije v realnem času o vožnji vlakov na večini RNE koridorjih in RFC. Trenutno so vključene Avstrija, Belgija, Bolgarija*, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška*, Poljska, Portugalska*, Romunija*, Slovaška, Slovenija, Španija*, Švedska in Švica. (države označene z * so sicer že pridružene sistemu, sam razvoj pa še poteka). Sestava podatkov: podatki o gibanju vlaka, podatki o voznem redu vlaka, podatki o zamudah vključno z vzroki zamud. 2. Funkcija poročanja omogoča pregled in analizo informacij o vlakih in zamudah v daljšem časovnem obdobju. Sestava podatkov: analiza točnosti in zamud, analiza kakovosti podatkov, analiza učinkovitosti delovanja sistema. V vmesnem obdobju je bil TIS optimiziran in sedaj omogoča obdelavo tako vhodnih kot izhodnih TAF TSI sporočil posameznih upravljavcev in neposredno posredovanje izhodnih sporočil prevoznikom. Trenutno so TIS uporabniki upravljavci infrastrukture, prevozniki in upravljavci terminalov. Do TIS se lahko dostopa preko http://tis.rne.eu/, služba za pomoč uporabnikom pa je dosegljiva na naslovu support.tis@rne.eu. 7

P O G O J I Z A D O S T O P D O J Ž I 2. POGOJI ZA DOSTOP DO JŽI 2. U V O D Pogoji za dostop do javne železniške infrastrukture so določeni z ZZelP, Uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Ur.l. RS št. 3/2009, 73/202), Uredbo komisije št. 653/2007/ES z dne 3.06.2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 0 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 200/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije, št. 53, z dne 4.06.2007) in Uredbo o postopku za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu, njen odvzem ali podaljšanje in postopek obveščanja tujih licenčnih organov (Ur. l. RS št. 34/200, 22/2007). 2. 2 O S N O V N I P O G O J I Z A D O S T O P Prevozniki so dolžni pri opravljanju prevoza in drugih del na JŽI spoštovati pravila in postopke, ki jih določajo tako mednarodni kot nacionalni predpisi, kateri urejajo varnost železniškega prometa, med drugim: ZVZelP, Prometni pravilnik (Ur.l. RS, št. 50/20), Signalni pravilnik (Ur.l. RS, št. 23/2007, 8/20, 48/20), Pravilnik o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Ur.l. RS, št. 22/2007, 30/2009), Postajni poslovni redi I. in II. del, tehnološki procesi dela, priročniki in obvestila upravljavca ter tehnični podatki o JŽI, ki so z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom prevoznikom dostopna na spletni strani upravljavca v rubriki "Operativni predpisi za prevoznike". 2.2. P O G O J I Z A P R I D O B I T E V V L A K O V N I H P O T I Dodeljevanje vlakovnih poti opravlja agencija pod pogoji, ki so predpisani v 5., 5a., 5b., 5c. in 5č. členu ZZelP. Vlakovna pot na JŽI se lahko dodeli prosilcem, ki so prevozniki ali druge pravne osebe, če so registrirani v državi članici Evropske unije in potrebujejo vlakovno pot za prevoz potnikov in/ali blaga zaradi javnega ali komercialnega interesa. Vlakovna pot se lahko dodeli tudi prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske unije, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z državo, kjer je prosilec registriran. Prosilec dodeljene vlakovne poti ne more prenesti na drugega prosilca. V okviru RFC je možno pridobiti vlakovno pot direktno pri koridorni enotni kontaktni točki C- OSS. Postopek naročanja vlakovne poti na RFC ja natančneje opisan v točki 4.2.. 2.2.2 K D O L A H K O Z A P R O S I Z A D O S T O P D O J Ž I Opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu lahko izvaja samo prevoznik. Prosilec, ki ni prevoznik, mora imeti sklenjeno pogodbo s prevoznikom za opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih storitev v železniškem prometu. Prevoznik mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je imetnik veljavne licence, ki jo je izdala agencija oziroma licenčni organ države članice Evropske unije, da je imetnik veljavnega varnostnega spričevala, ki ga je izdala agencija, da ima z upravljavcem JŽI sklenjeno Pogodbo o dostopu prevoznika na JŽI. 8

P O G O J I Z A D O S T O P D O J Ž I 2.2.3 L I C E N C A V Republiki Sloveniji veljajo licence, ki jih izda agencija in tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske unije. Agencija izdaja oziroma po preteku petih let od izdaje podaljša veljavnost licence prevoznikom, ki so registrirani v Republiki Sloveniji, če izkažejo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev licence, določene v 6. členu ZZelP. Licenca, ki jo prevozniku izda agencija, je veljavna do preklica njene veljavnosti. Agencija prevozniku odvzame licenco ali prekliče njeno veljavnost, če so podani razlogi, določeni v 7. členu ZZelP. Podrobnejše informacije v zvezi s postopki za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo licence, začasni odvzem, preklic veljavnosti in podaljšanje licence je mogoče dobiti pri agenciji (kontaktna oseba je navedena v točki.8). 2.2.4 V A R N O S T N O S P R I Č E V A L O Prevoznik mora za pridobitev vlakovne poti dokazati, da ima veljavno varnostno spričevalo, s katerim dokazuje, da izvaja sistem varnega upravljanja v skladu z ZVZelP in s katerim se potrjuje, da je sprejel ustrezne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega prometa. Prosilec, ki ni prevoznik, mora za pridobitev vlakovne poti dokazati, da bo prevozne storitve na zahtevani vlakovni poti zanj izvajal prevoznik, ki ima varnostno spričevalo. Varnostno spričevalo izda agencija prevozniku, ki je imetnik veljavne licence, če dokaže: da izpolnjuje predpisane tehnične in obratovalne pogoje za prevozne storitve v železniškem prometu ter varnostne zahteve, predpisane za osebje, da je njegovo osebje, ki je zaposleno za upravljanje in spremljanje vlakov, s katerimi se opravlja prevoz, ustrezno usposobljeno za izpolnjevanje prometnih pravil, ki zagotavljajo varnost v železniškem prometu, da vozni park, ki ga sestavljajo vlaki, ki bodo vozili po progah javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, ustrezajo pogojem in zahtevam, določenim z ZVZelP in na njegovi podlagi izdanim predpisom. Kriteriji za pridobitev varnostnega spričevala so natančneje opredeljeni v Uredbi Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 3.06.2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 0 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 200/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Uradni list Evropske unije, št. 53, z dne 4.06.2007). Veljavna so samo tista varnostna spričevala, ki jih izda agencija. Varnostno spričevalo je veljavno, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje za njegovo pridobitev, vendar največ pet let od njegove izdaje. Podrobnejše informacije v zvezi s postopki za pridobitev in podaljšanje varnostnega spričevala ter razlogi za njegovo razveljavitev je mogoče dobiti pri agenciji (kontaktna oseba je navedena v točki.8). 2.2.5 Z A V A R O V A N J E O D G O V O R N O S T I Prevoznik mora za pridobitev vlakovne poti izkazati, da je zmožen kriti morebitno škodo, ki izhaja iz njegove odškodninske odgovornosti in bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti na JŽI, ki je v lasti Republike Slovenije. Za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja lahko upravljavec od prevoznika zahteva, da pred sklenitvijo Pogodbe o dostopu predloži izjavo zavarovalnice ali drug dokument, s katerim izkazuje način in zmožnost kritja škodnih zahtevkov, ki bodo nastali kot posledica opravljanja dejavnosti na JŽI v lasti Republike Slovenije. 9

P O G O J I Z A D O S T O P D O J Ž I 2. 3 S P L O Š N I P O S L O V N O K O M E R C I A L N I P O G O J I 2.3. O K V I R N A P O G O D B A Agencija in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posameznih vlakovnih poti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca. Določila za sklenitev okvirne pogodbe in vsebine pogodbe so natančno predpisane v 5.e členu ZZeIP. Pred sklenitvijo okvirne pogodbe mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa. 2.3.2 P O G O D B A O D O S T O PU Za uporabo javne železniške infrastrukture mora prevoznik z upravljavcem JŽI skleniti Pogodbo o dostopu in uporabi JŽI. S pogodbo, ki vsebuje splošne in tehnične določbe, prevoznik in upravljavec JŽI natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa. Sestavni del vsake pogodbe o dostopu, ki jo upravljavec JŽI sklene s prevozniki, so Splošni poslovni pogoji za uporabo javne železniške infrastrukture, ki so objavljeni v prilogi 2A. V Splošnih poslovnih pogojih za uporabo JŽI so določene splošne pravice in obveznosti upravljavca JŽI in prevoznika. Pogodba o dostopu se sklene v pisni obliki in velja za obdobje veljavnosti voznega reda omrežja, za katerega so dodeljene vlakovne poti. Upravljavec mora sam ali z drugim ponudnikom storitev poskrbeti, da je prosilcu oziroma njegovemu prevozniku, kateremu je dodeljena vlakovna pot, omogočen dostop po tirih JŽI do nekaterih drugih infrastrukturnih objektov in naprav, ki omogočajo uporabo storitev, navedenih v točki 5.3. V primeru, da želi prosilec oziroma prevoznik uporabljati katero od teh storitev, si jih mora zagotoviti s posebno pogodbo o dostopu po tirih do objektov in naprav, ki jo sklene z upravljavcem oziroma ob njegovem posredovanju s ponudnikom teh storitev. Storitve, navedene v točki 5.3, zagotavlja ponudnik brez razlikovanja. Prošnje zanje lahko zavrne le, če obstajajo druge sprejemljive možnosti pod tržnimi pogoji. Upravljavec ali ponudniki storitev lahko prosilcem oziroma njihovim prevoznikom brez razlikovanja ponujajo tudi dodatne storitve, ki so navedene v točki 5.4. Za zagotovitev teh storitev upravljavec ali drug ponudnik storitev s prosilcem ali prevoznikom sklene posebno pogodbo za dodatne storitve, ki temelji na tržnih načelih. Prosilec ali/in njegov prevoznik, ki mu je bila dodeljena vlakovna pot, lahko od upravljavca poleg storitev iz prejšnjih dveh odstavkov zaprosijo za dodaten izbor pomožnih storitev, ki so navedene v točki 5.5. Teh storitev upravljavec ni dolžan ponuditi. 2. 4 D O S T O P D O P R O M E T N I H P R E D P I S O V Nacionalne predpise, ki veljajo in jih je treba uporabljati in upoštevati med uporabo železniških infrastrukturnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji, ureja in zagotavlja agencija. Predpisi so dostopni na spletni strani agencije www.azp.si v rubriki Zakonodaja in dokumenti. Predpisi upravljavca, ki jih morajo uporabljati in upoštevati med uporabo JŽI prevozniki, so dostopni prevoznikom z dodeljenim uporabniškim imenom in geslom preko spletne strani upravljavca v rubriki "Operativni predpisi za prevoznike". Za sporazumevanje med osebjem upravljavca in prevoznika je na področju JŽI obvezna uporaba slovenskega jezika, razen na postajah izmenjave prometa, kjer je jezik za sporazumevanje dogovorjen s posebnimi sporazumi, sklenjenimi med sosednjimi upravljavci železniške infrastrukture. 20