Leto: marec 2012 ISSN 2000-9453 Št. 73 År: mars 2012 Nr. 73 SLOVENSKI GLAS Slovensk Röst KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN S L O V E N I J A O l o f s t r ö m ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN: FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: B L E K I N G E, Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping, Östergötland V društvenih prostorih po sv. maši v Olofströmu, januarja 2012 Izdaja in odgovarja: UO Kulturnega društva SLOVENIJA O l o f s t r ö m, Š v e d s k a Urednik: Ciril M. Stopar Utges av: Kulturföreningen SLOVENIJA O l o f s t r ö m, S v e r i g e Redaktör: Ciril M. Stopar
Likovni krožek v društvenih prostorih, februar 2012, Dušanka Belec in Silvana Stopar Silvana Stopar, razstava v Ronneby, nov.2011-jan.2012 Ciril in Ivanka Franseus, sestanek Slov. zveze Pri maši v katoliški cerkvi v Olofströmu / Slovenski duhovnik g. Zvone Podvinski mašuje v Olofströmu Dopust na Kanarskih otokih po treh letih/ Sestanek z ABF /Arbetsmöte med ABF i föreningslokalen 2
Olofströmski Slovenski glas Izhaja s finančno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrovitelj društva: občina Medvode Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore Leto 17 OLOFSTRÖM KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, 293 34 Olofström, Sweden Telefaks: 0457-771 85 / Bankgiro: 233-5503 Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks. 0457-771 85 Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: 0454 468 82 Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: 0454-48065 E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com Uvodna beseda Spoštovani člani in prijatelji Marec 2012 Naslovna stran: V marcu prihaja pomlad, dnevi bodo daljši in lepši. V slovenskem društvu pa delamo z vso paro, saj je likovna sekcija začela s kroţkom ţe v začetku januarja. Zelo pa nas je presenetilo sporočilo, da ABF Švedske Tako veselo se imamo na družabnih (delavsko izobraţevalno zdrusrečanjih v društvenih prostorih ţenje Švedske), letos praznuje Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar 100 obletnico obstoja in da je UO ABF pokrajine Blekinge odločil, da bo prav naše slovensko društvo predstavljalo njihovo obletnico s slovenskimi kulturnimi dnevi, z veliko kulturno prireditvijo ki bo nosila ime: DOŢIVITE PRAVLJIČNO DEŢELO SLOVENIJO. Vse kaj se bo dogajalo pa preberite v velikem oglasu v tem časopisu. Zelo smo ponosni, da smo od vseh društev prav mi bili izbrani, da predstavljamo ABF. Vas pa prosimo, da nas 17. marca obiščete v Olofströmu, da bomo ponosni na delo naših sekcij in na delo upravnega odbora ter na vašo prisotnost... Dobrodošli! Bog naj vam podari veliko zdravja! SREČNO! Ciril M. Stopar / gl. urednik Članarina in članstvo v slovenskem društvu Leto 2011 je bilo rekordno leto, saj smo imeli 275 članov, upravni odbor je zelo ponosen na vas. Veliko vas je bolnih in slabega zdravja, saj sem to občutil na svoji koži, zadnjo operacijo sem opravil v decembru 2011. Zato vas potrebujemo da nas podprete, mi pa vam bomo z veseljem in iz srca pošiljali naše glasilo in glasilo iz Slov. zveze. Lansko leto je Zveza imela 1033 članov in bomo letos dobili podporo in priznanje švedskih oblasti. To pa si želimo tudi v bodoče, zato vas prosimo in vabimo da nas podprete z vašo članarino, da obdržimo slovensko pisano besedo! UO KD Slovenija Družabno srečanje v društvenih prostorih po slovenski sv. maši V TEJ ŠTEVILKI: Uvodna beseda Vabilo na Dan žena Plan dela, obvestila, Potovalni kotiček Stran šaljivcev Recepti Grad Žužemberk Kulturne strani Vabilo na kulturno prireditev v Olofström Zgodovina Slovenije v švedskem jeziku Foto arhiv društvenih aktivnosti Dobrodošli na občni zbor in Dan žena UO KD SLOVENIJA 3
Vabimo vas na praznovanje dneva žena in občni zbor v soboto 10. marca 2012 ob 17.00 uri v društvene prostore Na Tegnèrv. 2/A v Olofström. Po kratkem občnem zboru bo družabni večer, kjer se bomo veselili skupno z našimi ženami. Za hrano, pijačo in dobro razpoloženje bo kot vedno poskrbljeno. Zatorej, pričakujemo vas, da pridete med nas. Z živahno muziko, pesmijo in dobro večerjo vas bomo razveselili... Prijavite se pri Cirilu: 0457 77185 4
17. novembra, sestanek UO Slovenske zveze. 8. ali 22. decembra, miklavževanje. Likovna sekcija: Od januarja junija, krožek likovne sekcije 3 nedelje v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od 14 18.00 ure. Društveni prostori so odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je v nedeljah od 15.00 ure naprej. Čiščenje snega v februarju in igranje s psom, ki je človeku najboljši prijatelj P L A N DELA 2012 10. marec: občni zbor in Dan žena 17. marca 25. marca: Slovenski kulturni dnevi v Olofströmu ob praznovanju 100- obletnice ABF-a Blekinge. Längan, Holje park, Olofström. 17. marec: - otvoritev likovno-fotografske razstave, - predstavitev slovenske narodnozabavne glasbe: nastop mojstra harmonike Viktorja Semprimožnika. - Predavanje in foto-predstava o Sloveniji: Kranjska gora, mojster fotografije Karlo Pesjak. - Obenem bo razstava narodnih noš, knjig in starih stvari iz Slovenije, vse to se bo dogajalo v hiši kulture, v Längan pri Holje parku v Olofströmu. 21. aprila, občni zbor Slovenske zveze in 35. obletnica pevskega zbora Planika v Malmöju, izlet s kombijem in avtomobili. 29. aprila, slovenska maša v Olofströmu ob 11.00 in v Nybru ob 14.30 uri 12. maja: balinarski turnir v Olofströmu. 26. maja, 50- obletnica SKM- Slovenske katoliške misije. Romanje v Vadsteno z avtobusom ali kombijem. 23. junija, Praznik državnosti in 21 let samostojnosti slovenske države. 25. avgusta: Barnakälla, srečanje vseh generacij in tradicion. slov. piknik. 27. oktober, Oktoberfestkoncert in Vinska trgatev. Gosti iz Slovenije DRUŠTVENA KRONIKA V letu 2011 so naši člani slavili okrogle rojstne dneve (za katere imamo podatke): 75 let: Rada Belec iz Olofströma, Marija Pozek iz Hässleholma. Anton Pulko iz Knislinge, 70 let: Jožef Kunstelj iz Bjuva, Ema Benčič iz Kallinge, Ersilija Čehovin iz Olofströma, Edvard Kunst iz Ljungby, 65 let: Ronnie Berg iz Landskrone, Birgitta Zrinski iz Olofströma, 60 let: Ida Rampre iz Olofströma, Marija Benčina iz Vislande, 50 let: Marjana Andersson, Landskrona. Vsem iskreno čestitamo! Umrla je: pok. Marija Novak iz Jämshöga in pok. Katarina Knez iz Vislande. Izrekamo iskreno sožalje. POGREBNI FOND 01.01.2012 je bilo v pogrebnem fondu 19.913 kr. ČLANARINA za leto 2012 Novo leto je pred nami, zato vas prosimo za plačilo članarine v marcu. 220 kr je članarina za družine in za tiste, ki plačajo tudi za svoje vnuke. Pripišite ime in priimek vnuka, letnico rojstva ali nam to sporočite na E-mail, pismeno, telefon. 140 kr pa plačajo posamezniki. Članarino lahko vplačate na Bankgiro, BANKGIRO: 233-5503 ali na PlusGiro 73 23 65-2 Preko interneta lahko vplačate tudi iz Slovenije in EU: 5
SPARBANKEN 1826, Kristianstad. Vplačilo za: Kulturföreningen Slovenija IBAN: SE25 8000 0831 3991 4056 0021 BIC: SWEDSESS Ko plačate članarino boste dobivali brezplačno naše glasilo, Slovensko glasilo od Slov. zveze obenem ste član pogrebnega fonda. PROSIMO VAS ZA POMOČ: - Če niste vpisani v društveno kroniko, potem nimamo vaših podatkov. Dostikrat zvemo za rojstni dan kakšnega člana od njegovih prijateljev šele 6 mesecev po rojstnem dnevu ali naslednje leto. Prav tako zvemo, da je eden od naših članov umrl šele, ko se začnejo naša pisma vračati nazaj v društvo. Delovno poročilo KD SLOVENIJA za leto 2011 DAN ŽENA IN OBČNI ZBOR je bil 12. marca v društvenih prostorih. OBČNI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE 9. aprila v Malmöju. BALINARSKO SREČANJE 21. maja. V Olofströmu. 15- OBLETNICA izdajanja Društvenega glasila. Novo ime glasila: Slovenski glas. ROMANJE V VADSTENO, 11.junija 20-OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE, 25.junija, praznovanje v Olofströmu SLIKARSKA KOLONIJA Od 10-18. junija se je Zinka Karlsson udeležila likovne kolonije in razstave v Mostu na Soči. WORLD SCOUT JAMBOREE, 27. julija 7. avgusta, srečanje tabornikov v Kristianstadu, na Rinkaby fältet. SLOV. PIKNIK V BARNAKÄLLA 27. avgusta pod pokroviteljstvom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovenske zveze. SLIKARSKA IN FOTOGAFSKA RAZSTAVA Od 19-27. septembra v Längan v Olofströmu. 23. SLOVENSKO SREČANJE V KÖPINGU, 1. Oktobra, izlet z avtobusom. 2 KONCERTA MoPZ VESNA iz Križa pri Trstu. 15. oktobra v knjižnici in v Folkets husu v Olofströmu. NASTOP PESKEGA ZBORA PLANIKE V OLOFSTRÖMU, 1.oktobra, Folkets hus. MIKLAVŽEVANJE V OLOFSTRÖMU 17. decembra v društvenih prostorih. SESTANEK UO SLOVENSKE ZVEZE 26- novembra v Malmöju. SLOVENSKE MAŠE v Olofströmu in Nybru. Gospod Zvone Podvinski, pogostitev in srečanja v društv. prostorih in v Nybru. KROŽEK LIKOVNE SEKCIJE Krožek je potekal od januarja do decembra v društvenih prostorih 3x mesečno. Sekcijo vodi Dušanka Kelečinji, namestnik je Silvana Stopar. Med letom so izvedli 3 krožke in 5 razstav. ČLANSTVO Leta 2011 smo imeli rekordnih 275 članov. Olofströmski SLOVENSKI GLAS Leta 2011 smo izdali 5 številk glasila v nakladi 190-220 izvodov. Glavni urednik je Ciril M. Stopar. USPEŠNI PROJEKTI 2011 Izvedli smo projekte s pomočjo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. POKROVITELJ Pokrovitelj društva je občina Medvode. BRATSKO DRUŠTVO V SLOVENIJI KUD Oton Župančič iz Sore. PRIJATELJI IZ ITALIJE, AVSTRIJE in ion SLOVENIJE MoPZ Vesna iz Križa pri Trstu, MePZ Lipa iz Šempasa, Oktet Suha iz zamejske Koroške, Oktet Odmev iz Zgonika, Krasa v Italiji. SODELOVANJE NA ŠVEDSKEM - Slovenska zveza na Švedskem - Slov. društva na Švedskem - Občina Olofström in - ABF Olofström- Blekinge - Fritidsgården Susekulen, Olofström - SKM v Göteborgu. 6
VABILO na kulturno prireditev Doživite pravljično deželo Slovenijo ob praznovanju 100- obletnice ABF-a (Delavsko izobraževalno združenje Švedske) dobrodošli na slovenske kulturne dneve v Olofström SLIKARSKA RAZSTAVA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Razstava slovenskih narodnih noš in razstava predmetov iz Slovenije Razstava in poizkušnja slovenskih klobas in peciva V soboto 17. marca od 14.00 17.00 ure v LÄNGAN Museivägen 3 v kulturnem centru pri Holje parku, v bližini muzeja in nogometnega stadiona na cesti 121 pri vhodu v Olofström Razstavljajo umetnice: Dušanka Belec in Silvana Stopar Nada Žigon in Zinka Karlsson In priznani fotograf Karlo Pesjak Razstavljajo slike: olja in akril ter fotografije iz narave. Kulturni program v soboto 17. marca: Ob 14.00: dobrodošlica, govor predstavnika ABF Blekinge ob 14.30: nastop VIKTORJA SEMPRIMOŽNIKA, mojstra na slovenski frajtonarici ob 15.15: predavanje in foto predstava o Kranjski Gori, mojster fotografije: KARLO PESJAK Razstava bo odprta tudi: 18. marca, 24. marca in 25. marca od 10-16.00 ure Vabimo vas, da se udeležite kulturne prireditve ob 14.00 uri. Po končani prireditvi vas vabimo v društvene prostore na majhno zakusko. Organizator razstave: KD Slovenija iz Olofströma in ABF Blekinge Glavni sponzor projekta je: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 7
PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU PRIJAVA V soboto 26. maja se bomo odpeljali z avtobusom romanja v Vadsteno Miran Rampre, mobil: 0733-84 0823 E-mail: holje.bungalow@oktv.se Telefon: 08 545 65 885, 08-54565 886, Telefaks: 08 662 92 74 Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM www.stockholm.embassy.si E-mail: vst@gov.si Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu SKM- Slovenska katoliška misija praznuje 50- obletnico in bo v Vadsteni zelo slavnostno. Najprej bo maša, potem procesija in nato slovenska veselica z ansamblom iz Slovenije. Avtobus bi peljal iz Hästvede, za Olofström, Kallinge, Tingsryd. Če so člani iz Nybra zainteresirani se nam lahko pridružijo v Tingsrydu. Do tja naj se pripeljejo z avtomobili. Prijave in informacije na tel. št: 0457-77185 Prijave sprejemamo čimprej! Čestitka gospe Ane Mahajnc iz Maribora www.slovenija-danes.slovenci.si/ email: urad.slovenci@gov.si Slovenska katoliška misija Naslov: Parkgatan 14, 411 38 Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel: 031-711 54 21 mobilni tel: 0708 278 757 E-mail: zvone@kristuskonungen.se Izlet v Malmö Pevski zbor Planike iz Malmöja praznuje 35- obletnico delovanja v soboto 21. aprila 2012. Vabijo vas na kulturno prireditev in veselico z muzikanti iz Slovenije. Odpeljali se bomo z avtomobili ali kombijem, (potrebujemo šoferja). Prijave pri Cirilu: 0457 77185 E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com Čestitka družine Zrinski iz Olofströma 8
Letalo za Slovenijo Iz LJUBLJANE za Copenhagen: v sredo in petek ob 7.05 uri in nedeljo ob 18.00 uri Za vse informacije se obrnite na: Ante Cvitan (telefon. številke in E-mail levo). Srečno pot vam želi Adria Airways! www.adria.si Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico morate naročiti najmanj 2 meseca prej, dva- tri tedne pred poletom se vzdigne cena vozovnice tudi čez 100%. Posebna ponudba iz Ljubljane za Kopenhagen Že od 200 naprej za povratno potovanje. Strošek rezervacije ni vključen. Če naročite preko spletne strani. E-mail: onlinehelp@adria.si Rezervacije in informacije tel.: 080 13 00 ali +386 (0)1 369 10 10 /www.norwegian.se/ letalo za Zagreb. http://www.flygresor.se/ --------------------------------------------------Avtobusi Adriaticbuss iz Stockholma, Göteborga, Kalmarja, Malmö, v soboto za (Maribor OMV) in Sarajevo: 011-105520 in 011-105545, www.adriaticbuss.com -------------------------------------------- FRANK BUSS 040 235155, 040-6119674 http: www.frankbuss.net - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00 uri (fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju). - V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob 16.15 (peron 28 v Ljubljani). ---------------------------------------------------------------------- SKANDINAVIJA INFORMACIJE: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg tel.: 042-28 47 78 faks: 042-14 47 78 mobil: 0708-28 47 78 E-mail: a.cvitan@adria-airways.se Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16 ure Adria Airways na letališču Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Dopust na slovenski obali http://www.sloveniancoast.net/slo/ DOPUSTI V SLOVENIJI http://www.slovenia.info Malo za šalo malo zares Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo tel.: & faks: 0045 32 51 59 59 mobil: 0045 26 88 99 48 E-mail: info@adria-airways.dk Delovni čas: 2 uri pred odhodom letala Vozni red velja do 24. marca: Iz COPENHAGENA za Ljubljano: v sredo in petek ob 9.45 uri in v nedeljo ob 20.40 uri Prava Slovenka mora ustreči možu in zabavati otroka, da lahko možek v miru poje kosilo 9
Slovenska imena mesecev po pratiki Februar je Svečan, marec je Sušec, april je Mali traven. Goveja juha To je juha, ki se prileže po napornem delu, izčrpanosti ali bolezni SESTAVINE 50 dag mesa za juho, 1 goveja kost, 1 peteršilj- (koren in zeleni del), 1 list ohrovta, 5-6 stročjih fižolov, manjša pest graham, 1 čebula, malo zelene (po želji), košček kolerabe (zelena ali rumena), košček pora, 10-15 zrn črnega popra, 1 jušna žlica vegete. Priprava: Vse sestavine očistimo, operemo, čebulo razrežemo na dve polovici, damo v ponev na alu folijo, rahlo opečemo (brez kakršnekoli maščobe). Pripravljene sestavine damo v ekonom lonec (7 l), zalijemo z vročo vodo do črte v loncu in damo kuhati. Ko voda začne vreti (slišimo pisk na loncu), zmanjšamo ogenj in kuhamo 45 min. Precedimo v posodo, dodamo kuhano meso iz juhe (razrezano na manjše kose), korenček (na kolobarje) in grah. Ostalo zelenjavo lahko uporabimo za omako ali pa tudi ne (po želji). Damo nazaj na ogenj in ko še enkrat začne vreti, damo noter rezance ali zdrobove cmoke ali poljubno zakuho. Na koncu še po okusu solimo. Kislo zelje (za gurmane) SESTAVINE 500 g kislega zelja, 2 veliki čebuli, 2 korenja, 4 stroki česna, 1 paradižnik, 1/2 paradižnikove mezge v tubi, 2 veliki žlici rdeče paprika, 2 žlici svinjske masti, 1 žlica bohinjske zaseke, 500 g prekajenih svinjskih reber, 1 kranjska klobasa, 2 litra goveje jušne osnove za zalivanje, 2 žlici moke za prežganje, 1 žlica vegete. Začimbe - majaron, origano, rožmarin, lovor, peteršilj, poper. Priprava: Čebulo nasekljamo in popražimo na svinjski masti, ko zarumeni, dodamo še zaseko. Še malo pražimo, dodamo nasekljan česen. Ko zadiši, dodamo svinjska rebra in na kolobarje narezano kranjsko klobaso. Nekaj časa pražimo in dodamo zelje. Nato dodamo dva lovorjeva lista, vse začimbe (po dva velika ščepa) in nekaj vejic peteršilja (grobo nasekljanega). Paradižnikovo mezgo, korenje paradižnik, rdečo papriko in žlico vegete na grobo zmeljemo in dodamo zelju, zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo dobro uro in na koncu zgostimo s prežganjem. Na rahlem ognju naj vre še približno 15 minut. Govedina s papriko in njoki SESTAVINE olivno olje, prekajena panceta, 2 goveja zrezka, 1/2 rdeče paprike, 1/2 zelene paprike, čebula, krompirjevi mini svaljki, čajna žlička kisle smetane, čajna žlička paradižnikove mezge, sol, poper, majaron, voda + žlička jedilnega škroba. Priprava: Na nekaj kapljicah olivnega olja popražimo slanino. Potolčene goveje zrezke narežemo na trakove in jih dodamo k slanini. Malo podušimo in odstranimo z ognja. V nastali omaki popražimo na kocke narezano papriko. Vse skupaj zalijemo z vodo in kuhamo, da se meso zmehča (20 minut). Proti koncu kuhe dodamo krompirjeve svaljke, začinimo s soljo, poprom in majaronom. Omaki izboljšamo okus z mešanico; 0,5 dl vode, jedilnega škroba, kislo smetano in paradižnikovo mezgo. Ocvrta cvetača, (blomkål) SESTAVINE: 1 kg na pol kuhane cvetače, 1 žlica mleka, 2 žlici nastrganega parmezana, 2 jajci, moka za paniranje, kruhove drobtine za paniranje, sol in poper po okusu, olje za cvrtje. Priprava: Cvetačo narežemo na cvetove in jo posolimo ter popopramo. V dobro stolčena jajca vmešamo žlico mleka in nastrgan parmezan. Cvetove povaljamo v moki, jajcu in kruhovih drobtinah ter jih ocvremo v vročem olju. K ocvrti cvetači se prilega kakšna majonezna omaka. Dober tek! 10
Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc... Alpski kotiček smešnic in vicev Najboljši vici so prav prostaški, toda najokusnejši pršuti so pa kraški, Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha V TUNELU NA VLAKU V vlaku, v kupeju sedijo: prekrasna blondinka, nuna, Primorec in Ljubljančan. Pa zapelje vlak v tunel, nastane popolna tema in zasliši se, kako pade klofuta. Ko vlak pripelje s tunela, Ljubljančan drži za otečen obraz in zmedeno gleda okrog sebe. Si misli nuna: "Sigurno je ta prostak otipaval blondinko, pa mu je ta vrnila tako, kot se spodobi." Si misli blondinka: "Sigurno me je hotel otipavati, pa je slučajno zgrabil nuno in, logično, dobil po zobeh." Misli Ljubljančan: "Sigurno je ta Primorec otipaval eno od teh, pa sem jih namesto njega nič kriv dobil jaz." Pa sam pri sebi pomisli Primorec: "Ko bo spet tunel, da mu prilimam še eno?! TRIJE SLOVENCI Trije Slovenci se zmenijo, da bodo imeli piknik. Primorec obljubi, da bo prinesel pršut. Dolenjec obljubi, da bo prinesel cviček. Gorenjec pa obljubi, da bo pripeljal nekaj svojih prijateljev NESREČA IN TAŠČA Se sprehajata in pogovarjata dva znanca. Prvi pravi: "Pomisli, kakšna nesreča se mi je zgodila. Sprehajamo se po pomolu moja žena, moja tašča in jaz in gledamo naše modro morje. Tašča je stopila malo preveč na rob in je zdrsnila v vodo in se začela lepo utapljati." Prvi mu skoči v besedo: "To je bila neprevidnost, kako moreš temu reči nesreča!" Drugi: "Točno, nesreča je prišla kasneje: en»štupido marinajo«se je potem pognal v morje in jo potegnil na suho! To je, vidiš, nesreča!" ANGELČKI V NEBESIH V nebesih se srečajo trije angelčki. Pogovarjajo se kako so umrli. Prvi pravi: "Jaz sem iz Italije. Kupil sem si Ferarija in se zapeljal v prepad! Zlomu avto, zlomu sebe, zdaj sem pa tu." Drugi pravi: "Sem iz Nemčije, iz Bavarske. Kupil sem si športnega BMW- ja, 300 km/h, karambol, in zdaj sem tu." Tretji pravi: "Jaz sem pa iz Slovenije. Kupil sem boljšega Audija, kot ga ima sosed in umrl od lakote! ZEMLJA SE VRTI V šoli smo se že učili, da se Zemlja vrti, jaz pa tega ne verjamem. Tine, ali ti veš za kakšen dokaz za to trditev?" "Seveda! Liter žganja spij, pa boš videl, da se Zemlja res vrti!" PRETESNO V POSTELJI Samo predstavljaj si! Na potovanju sem se ustavil v starem hotelu in spal v postelji, v kateri so spali že Napoleon, Franc Jožef in Marija Terezija!" "Pa vam vsem štirim ni bilo nekoliko pretesno?" NEKAJ ZA TAŠČO Oprostite, lahko dobim kaj za taščo?" "Imate recept?" "Nimam, imam pa njeno sliko." BOŽJI PRIJATELJI Voznik je vzel v avto nuno, ki je štopala iz Ljubljane za Maribor. "Zelo lepo od vas, da ste me vzeli v avto!" je rekla nuna. "Ni problema! Božji prijatelji so tudi moji prijatelji, kajti imam toliko grehov, da mi bo vsak odpustek zlata vreden!" 111
V poletnih mesecih potekajo na grajskem dvorišču, v nekdanji vinski kleti in na trgu pred gradom, Poletne grajske prireditve na žužemberškem gradu, ki jih že od leta 1997 uspešno organizira Turistično društvo Suha krajina. Največ zanimanja in obiskovalcev pritegnejo Trški dnevi s srednjeveškim dnevom, ki se odvijajo v okviru praznovanja občinskega praznika 15. julija. Grad Žužemberk Žužemberški grad je eden najslikovitejših srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Njegovi ostanki se mogočno dvigajo na strmem skalovju nad reko Krko. Kamnita vrata štirioglatega stolpa naj bi imela vklesano letnico 1000, kar priča, da bi dal grad postaviti Viljem I, mož sv. Eme, ki je bil takrat krajišnik Savinjske krajine. Grad je leta 1295 kupil od takratnega lastnika Heinzelina pl. Marainwetza goriški grof Albert II. Po izumrtju goriških grofov leta 1374 preide grad v last Habsburžanov, nekaj časa naj bi grad imeli v najemu tudi celjski grofje. Leta 1538 grad kot deželno-knežjo posest odkupita Turjačana, brata Jurij in Wolf Engelbert pl. Auersperga. Najbolj znani lastnik gradu je bil vsekakor Janez Vajkard I Turjaški, knez Auersperg, vzgojitelj cesarja Ferdinanda III, svetnik in tudi prvi minister v habsburški monarhiji, ki leta 1677 ustanovi primogeniturni fidejkomis, neprodajno posestvo, ki prehaja iz roda v rod. Z gradom so povezane mnoge zgodbe, predvsem tragične. Prva je iz leta 1559, ko je na svečnico in semanji dan grad zavzel Gregor, nezakonski sin Jurija Turjaškega. Zavzetje ni trajalo dolgo, saj je bil v bližini Herbart Turjaški, ki je premagal napadalce. Leta 1575 je udomačena medvedka na grajskem dvorišču umorila Ano von Eck, ženo Ivana Turjaškega. V spomin na ta tragični dogodek so na trgu zasadili lipo, ki je rasla do leta 1999. V gradu so bile hude ječe, kasneje razni uradi in okrajno sodišče, ki se leta 1893 izseli. Grad začne nato propadati vse do druge svetovne vojne, ko mu februarja 1945 zavezniška letala z bombardiranjem zadajo zadnji udarec. V 60-tih letih 20. stoletja se je začela obnova gradu, ki dobi nov zagon v letu 1996 z ustanovitvijo odbora za obnovo gradu. Žužemberk je manjše mesto v Suhi Krajini v Sloveniji. Predstavlja središče Suhe Krajine. Od leta 1998 je središče samostojne občine. Leži na terasi nad reko Krko. Žužemberk je bil v virih prvič omenjen leta 1246, kot trg pa leta 1399. Od leta 1828 je bila v kraju šola. Največja znamenitost v mestu je grad Žužemberk, ki je trenutno v postopku obnove. V poletnih mesecih na gradu potekajo kulturne in turistične prireditve. 12
ROKOVNJAČI ROMAN Josip Jurčič (1844 1881) in Janko Kersnik (1852-1897) Veliko ljudi rado prebira povesti in pripovedke iz starih časov v Sloveniji. Tokrat smo začeli z romanom o rokovnjačih, ki opisuje rokovnjaštvo, kar bi pravzaprav bila neka oblika razbojništva. Kaj in kako se je to dogajalo boste spoznali sami, če boste prebirali naš Slovenski glas. Prvo poglavje Še pred desetimi leti je bilo veliko slišati o rokovnjačih. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem beračevali, po malem kradli in s silo jemali. Novice 1855, str. 83 Leta 1810 v početku junija meseca je bil lep sončen dan. V Kamniku je bil semenj. Po cesti, ki drţi od Mengša do Kamnika, jezdil je dolg moţ v pol kmetski obleki iskrega konja, a štiri druge konje je poleg sebe in za seboj privezane gnal. Konji so bili, kakor se je na prvi hip videlo, različne starosti in vrednosti. Zato so trije hoteli bolj počasen korak vzdrţevati, dva pak, in sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in še drug serec, bila sta mlajša in brzonoga. Tako je bil gonjač vedno prisiljen na desno in levo vleči in z vrbovo šibo priganjati, da niso počasnejši konji zaostajali in za svoje priveze vlekli. To je tudi izredno dobro znal in, čeravno je imel namesto sedla le sivo sukneno kamiţolo pod seboj, vzpenjal se je vendar na hrbtu svojega konja zdaj na to, zdaj na ono stran, s svojo šibo udarjajoč po grivah ali nazaj ali naprej obračajoč se s tako brezskrbnostjo in gotovostjo, da se je takoj poznalo: ta suhi moţ z dolgimi nogami in dolgimi, z usnjem obšitimi hlačami ter polhovo kapo na glavi bil je vajen sedeţa na konjskem hrbtu.»hej, to je Oblóški Tonček, kobilar in konjski mešetar,«reče eden izmed kmetov, katere je konjar prijezdil na potu.»od tega se včasi poceni kupi, čudno poceni; včasi pa ne dá k sebi. Dolgo ga ţe nisem videl.pravijo, da hodi noter k Madţarom na Ogrsko po konje in jih goni daleč noter v Lahe. Jezdi pa, kadar ima pravo ţival, da pride v štirih dneh iz Karlovca tjakaj v laško deţelo. Še spi na konju, kadar najbolj dirja.«tako je pripovedoval drug kmet, ki ga je poznal. Drugi, ki ga niso poznali, izpraševali so in zvedeli še o kobilarju Obloškem Tončku, da je zdaj zabogatel, ker ţe s petimi repi dirja po cesti, a nekdaj je samo drugim kupcem mešetil. V tem in podobnem razgovoru pridejo kmetje v Kamnik na semenj, na veliki trg. Semenj je bil majhen, ljudi malo, čas ni bil ugoden za velike shode. Vendar na glavnem trgu je bilo še prilično polno ljudi, kmetov in kamniških meščanov, starih in mladih. Kajti razen prodajalcev in kupčevalcev bilo je tu še nekaj drugega videti, kar je zlasti mladino zanimalo. Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem kamnu stal na tako imenovanem sramotnem odru obsojenec, berač, ki so ga nekateri le z imenom Tomaţ poznali, drugi ga pa sploh niso poznali. Kamen, na katerem stati je bil obsojenec eno uro vsemu ljudstvu izpostavljen, bil je le dva čevlja od tal visok, tako da se je na sramotnem odru izpostavljeni ravno lahko po celem trgu videl. Pred prsmi je imel tablico, na kateri je bilo zapisano»tat«. Po tedanjem kazenskem zakonu je imel nepoboljšljiv zločinec tri dni zavrstjo po eno uro tako na sramotni oder na javnem trgu izpostavljen biti, a berač Tomaţ se je kazal danes prvi dan. Ker ţe precej dolgo ni v Kamniku ta kazen rabila se, bilo je dovolj zijal. Tudi kobilar je izpostavljenca ţe od daleč zagledal tem laţe, ker je bil na konju, sam vzvišen nad drugo ljudstvo. Ko pa jezdec bliţe prihaja in zločinca na sramotnem odru natančneje pogleda, bil bi oster opazovalec videl, da je njegovo sicer usnjato in nagubano lice stemnilo se. Hitro skoči s konja, vzame kamiţolo pod pázduho in vodi svojo ţivino za uzdo dalje. Na oglu pak prosi tam stoječega dečka, naj poprime za nekaj časa konje, da bode dobil groš. Sam pa pristopi bliţe v tolpo med ljudi, ki so stali gosto natlačeni 13
okoli sramotnega odra in ki so neusmiljeno sodili in obirali izpostavljenega tatu, berača Tomaţa.»To je rokovnjač, kaj staviš?«dé prvi gledalec.»poglej ga v oči, ali ni tak kot levi razbojnik na Golgoti?«vpraša drugi.»ta bi svojega očeta obesil, ko bi ga za sodnika postavili,«reče še drugi.»kaj?«prigovarja tretji, krepak hribovec,»le dobro si ga oglejte; ali ni tak, da bi samemu hudiču palico posodil, s katero bi potlej hudič kakovega svetnika udaril, ko bi se samega boga udariti ne upal?«in glasán smeh med mnoţico odgovarja tej robati primeri. Ko so se vse oči obrnile tja, kjer je ta govornik stal, videl je naš konjar, da njega nihče ne opazuje. Z očmi je izpostavljencu namignil, a takoj obrnil se in gledal po ljudeh, kakor da bi jih štel ali da bi nekaj premišljal. Ko se nekoliko bliţe prerije, ogrne svojo kamiţolo, sname kučmo od polhovih koţic, skrivaj jo obrne, da je bila vsa druge barve, od črnega sukna, in jo zopet natakne. Precej je bil nekoliko drugačen človek. Kakor zanj nalašč oglasi se na trgu boben. Mestni birič je bobnal, da ima ljudstvu nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje stvari druge krati pripovedoval pred mestno hišo, od tam, kjer je danes tat stal. A zdaj ni mogel, ker je sramotni oder tam bil. Torej se je ustopil na nasprotni strani na usnjarjev voz, ki je na semnju stal. Ljudje so precej pustili izpostavljenega tatu in so se zbirali okoli mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je ta naznanjal:»gospod Štefan Poljak, kateri gospodari na gradu Kolovcu v imenu visokorodnega gospoda grofa Hohenwarta in kateri je v našem okraju poglavar narodne garde, kakor jo je francoska vlada naredila, ukazal je vsem ljudem v Kamniku in daleč okoli Kamnika, v Mekinjah, na Brdu in v drugih krajih povedati, da dobi tisti, kdor pove ali pokaţe, kako bi se na sled prišlo tatinski in razbojniški druţbi rokovnjaški, od njega na Kolovcu ali v Kamniku precej petnajst kron ali trideset goldinarjev, ali v cesarskem avstrijskem srebru ali v francoskih frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik pak, gospod Janez Gavrič, prideva iz svojega še toliko, tudi petnajst kron ali trideset goldinarjev v francoskih frankih.«ker je bila to jako zanimiva novica, ponavljal jo je birič dvakrat in na koncu jo je osolil s svojimi šaljivimi opombami. Pa tudi meščanje in kmetje so začeli ţiv posvet. Najprej so rešili vprašanje, kdo je ta gospod Poljak s Kolovca, da je gospoda Gavriča, kamniškega mestnega sodnika, zet, da njegovo hčer Reziko jemlje v zakon; skoro bode svatovanje. Lep denar obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo zasluţiti, to je bilo občno mnenje. Ali nevarno je. Toliko let je ţe, kar se je ta človeška ljuljka zasejala, ti rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko jih je. Pa kje so rokovnjači, kje jih je mogoče prijeti? Enkrat so, pravijo, v Jelóvici, enkrat v Udinem borštu, enkrat v Črnem grabnu, enkrat v Jermanovih vratih, enkrat v kamniških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za njimi, kdor nima vseh tistih hudičevih pomočkov in urokov, katere imajo oni sami, ki znajo vedeţevati in coprati. Gospoda lahko druge ljudi pošiljajo lovit in sledit jih. Gospoda naj gredo naprej nad rokovnjače, bodo videli, kaj bodo opravili, dokler sami nimajo v ţepu roke od takega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju, rokovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti, kadar jim se najhuje godi. Zato se imenujejo rokovnjači, ker imajo take otroške roke v malhi s seboj za veliko silo. In ko so kmetje in meščanje tako govorili, raznese se med njimi naglo kakor blisk novica, ki jih je mogla v njihovi veri o strahoviti rokovnjaški moči le potrditi. Mestni ječarski čuvaj, ki je imel straţiti berača Tomaţa, na sramotnem odru stoječega, pristopil 14
je bil tudi dva koraka bliţe k mestu, od koder je birič svoj razglas razkričaval. Saj je bil izpostavljeni tat, njegov čuvanec, na nogah in rokah z močnim motvozom zvezan, torej se ni mogel z mesta ganiti. Ali ko je čuvaj čez nekaj hipcev po svojem varovancu ozrl se, ni ga več bilo! Široki štirioglati kamen, ki je bil za sramotni oder, stal je tu, a prazen, nobenega berača Tomaţa ni bilo na njem! Zginil je bil, kakor da bi se bil v zemljo vdrl. In noben človek ni videl kdaj. Glej! Na tleh leţi prerezana vrv, s katero je imel nogi zvezani. Tudi tablica, na kateri je bilo zapisano, da je»tat«, leţala je odtrgana na tleh. Kam je bil izginil? Brzo se med ljudstvom po vsem trgu raznese vest: Tačas, ko je vse poslušalo, koliko gospod kolovški oskrbnik Poljak in mestni sodec Gavrič obetata tistemu, ki rokovnjače zasledi, rešili so ti tisti rokovnjači berača Tomaţa, ki je gotovo eden od njih! In tak velik strah je vse ljudi obšel, da so se bledi kar med seboj pogledovali in sumnjali drug drugega, ali ni morda sosed tudi skriven rokovnjač. Hitro je stvar poveličala se. Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj trenutkov nič pazil, trdil je zdaj, ker se je za svojo koţo bal, da se ni niti za eno ped od kamna premaknil, temveč pred njegovimi odprtimi očrni je berača Tomaţa s kamna zmanjkalo, nevidno, kakor megle zmanjka na soncu, samo še bolj hitro. A ljudje so verjeli in od straha kriţali se.»rokovnjač je, opaljeno otroško roko ima pri sebi, nevidnega se zna narediti,«dejali so in groza jih je bilo tako, da si nazadnje niso več upali glasno govoriti. Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaţ neviden v sredi med njimi? Kobilar Obloški Tonček pak je sedel ţe davno zopet na svojem konju, kamiţolo je imel zopet zganjeno kot prej pod sedalom, kučma njegova je bila zopet siva polhovka kakor prej in, ko je udaril po najbolj lenem konju, da bi odjahal na zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj, razgledal si je prestrašeno mnoţico z zaničljivim posmehom. Pognavši svoje konje, vpil je:»ogni se, ogni, da bi ti rokovnjač sedel za vrat!«drugo poglavje Tačas, leta 1810, so Francozje vladali v Iliriji, slovenski zemlji. Dali so ji bili, zedinjeni z delom Hrvatske in z Dalmacijo, ime Ilirije, kakor beremo v spominih maršala Marmonta,»kot spomin velikega imena v starem veku«. Napoleon I. je bil v tej deţeli, katere strategično vrednost za strahovanje Avstrije je takoj spoznal, postavil enega svojih najbolj talentiranih generalov za vladarja, ravno imenovanega maršala Marmonta, vojvodo Dubrovniškega. Ta je imel z naslovom generalnega guvernerja vse pravice podkraljeve. Organiziral je Ilirijo jako marljivo, ker je vedel, da je ta»pred dunajska vrata porinjena straţa«. Tako je namreč sam Napoleon I. našo domovino imenoval. Zato je hotel iz nje narediti od francoskega cesarstva in od Italije nekoliko neodvisno deţelo, posebej upravljano, po zgledu nekdanjih francoskih mark srednjega veka. Pri uredbi deţele je imel Marmont pred očrni najbolj vojaške ozire. Jako drţavniško o tem piše sam, da pri vsej organizaciji ni delal po kakem tujem vzoru, temveč puščal je, kolikor se je dalo, domače ţe utrjene zavode in šege,»kajti nič ni ljudem bolj neprijetno nego svoje navade brez potrebe spreminjati«, piše v svojih spominih. Tudi javne blagosti naroda ni iz vida puščal in skrbel je zlasti za to, da bi se javna varnost zopet povrnila. To pa nikakor ni bilo lahko delo. Če se mora priznati, da se je za časa vladanja Francozov na Kranjskem v tem oziru mnogo storilo in dosti zboljšalo, zahvaliti se je bilo le čudoviti organizatorični zmoţnosti, katere je vojak genialnega francoskega naroda v vseh rečeh pokazoval v krajih, katere je zasedel. 15
Ţe pod prejšnjo avstrijsko vlado je bila skrb za ţivljenje in imenje podloţnikov močno zanemarila se. To ni veljalo le o Kranjskem, nego sploh o Avstriji in srednji Evropi. Drţava je imela vedno vnanje vojske, bila je v vednih zadregah, morala je obračati vse sile na svojo obrambo pred vnanjimi sovraţniki. Tako je malo mogla brigati se za brambo proti notranjim protivnikom javnega reda. Vojakov je bilo primerno z današnjim časom malo in teţko jih je bilo dobivati iz ljudstva. In kar jih je bilo, rabili so se zunaj doma na mejah. Na Kranjskem so se tačas naredili pri prehodu javne oblasti iz roke ene drţave v roke druge novi neredi. Avstriji zvesti ali morda le odlikovanja ţeljni uradniki so bili po mnogih krajih kmetom oroţje dali in jih naščuvali zoper Francoze, zmagonosno v deţelo prihajajoče. Ubogi, v oroţju neučeni kmetje, to se ve, da niso nikjer ničesar opravili proti redni zmagovalni vojski. Mnogokje so videli, da je njih podpihovalec, uradnik, ob pravem času pete odnesel, in vprašali so se: kak razlog imamo mi streljati se dati? Videči, da pametnega vzroka ni, razšli so se večidel. Kateri so pa sovraţnika počakali, ti so se razbegnili vsaj potlej, ko so videli, da vojak vse drugače strelja nego neuki nerodneţi. Ali oroţje je bilo med ljudi prišlo. Tisti, ki so se imeli zaradi upora novih francoskih gospodarjev bati, beţali so v gozde in gore in od tam nemire delali. Kasneje, ko so Francozje za svojo vojsko novincev nabirali, beţali so ti tudi radi v gozde in pomnoţili število ljudi, ki so morali ţiveti od sile in ropa. Tako so bile ceste po Kranjskem nevarne. Zlasti mnogo francoskih uradnikov je bilo oropanih in ubitih, a tudi domačim drhal ni prizanašala. Vlada pa vsemu temu ni bila kos. Občine so poleg vseh teh novih klateţev imele svoje velike kriţe tudi s starimi, od nekdaj neiztrebljenimi četami zlih ljudi, ki so brez dela hoteli ţiveti na tuje stroške in niso ločili, kaj je moje in kaj je tvoje. Med temi je bila slovita zlasti po Gorenjskem, pa tudi po vsem drugem Kranjskem in v Istri razširjena tatinsko roparska skrivna zádruga rokovnjačev, kateri so bili od nekdaj grozna šiba kmetu in gospodu. A v teh nemirnih časih tuje invazije je bila njih predrznost do neznosnega viška prikipela. Rokovnjači so imeli svojo staro, dobro organizacijo, opirajočo se na strogo disciplino in vraţno vero. Imeli so redne glavarje, znali so svoje mreţe razpletati po celi deţeli in tisti, ki so bili v zadrugo popolnoma sprejeti, imeli so celo svoj jezik, to je, mnogo besedi med seboj ustanovljenih, katerih nihče drug v njih pomenu ni razumel. Ta jezik je prilično mnogo še do današnjega dne ohranil se, in sicer nekoliko v spominu naroda, največ pa v zapiskih kriminalnih sodcev. Ime rokovnjači Valentin Vodnik je slišal in zapisal tudi manj navadno imenovanje rokovniki, a pri Prešernu se bere tudi o rokomavhih je staro in se opira na narodno vraţo, ki smo jo ţe v prvem poglavju omenili in ki ni bila le med našim narodom, temveč po celi srednji Evropi razširjena, namreč, da se z roko nerojenega deteta more čarati. Še dandanes prosti narodni ljudje ne pusté radi noseče ţenske same na kak samoten pot, bojé se, da bi je rokovnjači ne dobili. In temu razlaganju našega preprostega slovenskega naroda nahajamo znanostnega podpornika tudi v Nemški mitologiji slavnega učenjaka Jakoba Grimma, ki na strani 606 pripoveduje:»s prsti nerojenih otrok se morejo čarobnosti uganjati; če se zapalijo ali zaţgo, narejajo plamen, ki ljudi v hiši uzaspani, da se nobeden ne prebudi.«tudi na Francoskem je morala med narodom nekdaj ista vraţna vera biti, kajti beremo, da v Coutume de Bordeaux je v čl. 46 govor o copranju z rokami mrtvih otrok. 16
Ko so Francozje zasedli Ilirijo in je bil energični maršal Marmont imenovan kakor Valentin Vodnik v prevodu neke vojne sodbe leta 1810 pravi za»general poglavarja slovenskih deţel«, začeli so bili najprej rokovnjače na Notranjskem in v Istri trebiti. Maršal v svojih, kasneje po njegovi smrti izdanih spominih to sam pripoveduje:»razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila tako velika, da si prebivalci niso upali iz mest, ako se niso prej vsako leto z razbojniki pogodili, koliko jim bodo dali, več ali manj, kakor so bili premoţni ali ne. Ako se je kak človek hotel te naklade osvoboditi, razdevali in pustošili so tatje njegovo imenje. Moja dolţnost je bila to zlo odpraviti. Ali imel sem tako rekoč šele protivje prebivalcev premagati, ki so se prestrašili, ko so slišali, da se imajo razbojnikom zameriti, in ki so se bali za svoje stanovanje, za svoje ţivljenje, ako javno oblastvo zoper razbojnike nič ne opravi, kakor so videli, da se je to prej večkrat zgodilo.«prav tako kakor z istrskimi rokovnjači moralo se je postopati z gorenjskimi, ki so imeli svoje središče v kamniških hribih. A ta boj bode ravno pojasnjen iz naše pripovesti, zatorej se k njej vrnimo. Tretje poglavje Govorila sva med sabo o visoki stvari; rešetali so med sabo kmetje svoje uboštvo. Pa mi zlodej glavo zmoti,vrže me za kmeti;skoči z mano moj prijatelj, v tek spusté se kmetje. Levstik Naravno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih spomladanski semenj leta 1810 v mestu Kamniku prav majhen. Kmetje so se bali prodajati, če so kaj imeli, nekoliko zato, ker je bilo nevarno denarja imeti, nekoliko pa tudi zato, ker so bili zmešani zaradi preklica in ne polne veljavnosti prejšnjega avstrijskega denarja, zaradi uvedbe novih»frankov«in zaradi različnih pretiranih govoric, kakor se v takih časih rade med kmeti raznašajo. Kupovat hoditi so se tudi bali, ker je bil vsak pot opasen pred roparji. Kdor ni torej prav moral, ostal je doma. Kamniški prodajalničarji so torej z opravičenjem toţili, da ni skoro nič trgovanja, da semenj ţe dolgo ni bil tako slab, da še nikoli ni bilo tako malo ljudi. Tudi kamniški krčmarji so bili slabo zadovoljni, ker so videli, da bodo morali polovico za semnjarje pripravljenega mesa sami jesti in da vina ni bilo treba posebej za ta semenj nastavljati. Le en krčmar je bil izvzet, eden je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. To je bil krčmar Jošt Vlagar, ki je točil vino in ţganje v svoji mali hiši na severni strani Kamnika, na levem bregu Bistrice. Med vsemi pivci ob tem semanjem dnevu v Vlagarjevi krč mi je bil najbolj glasán Blaţ Mozól, petinštiridesetleten človek, pa na videz starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako ţivih in iskrih oči, nekoliko zanemarjen v obleki, ali vendar opran in osnaţen. Zmerom in zmerom je vstajal izza mize, govoril s celo izbo, zdaj s tem, zdaj z onim, zmerom šaljivo in zbadljivo, tako da je zdaj ţiv smeh, zdaj rezno zabavljanje odgovarjalo mu. Zlasti trem sumljivim neznancem, ki so za ozko mizo pri peči sami sedeli, metal je ostre puščice, tako da so ga oni srdito pogledovali. Poleg njega je sedel lep moţ, najmanj deset let mlajši, v kmetski, pa izredno skrbni obleki:»nikarte, stric, molčite pa pijte,«reče ta Blaţu, potegne ga z močjo poleg sebe na sedeţ in mu vino toči.»pustite ljudi na miru!«veš kaj, Nande,«govori stric Blaţ Mozol mlajšemu sosedu na uho,»nande, verjemi ti meni, da so onile trije, ki pri peči sedé, kakovi rokovnjači, tovariši berača Tomaţa, ki se je danes v zemljo pogreznil, če ni ušel. Pa jaz se jih nič ne bojim.«se nadaljuje v naslednji številki 17
KULTURFÖRENINGEN SLOVENIJA O l o f s t r ö m S L O V E N S K R Ö S T - M E D L E M S B L A D E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com Mars 2012 Årgång 17 Tryckt med ekonomisk hjälp från Slovenska staten. Samarbete med Medvode kommun. Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien. Ledarord Årsmöte, Kvinnodagen Årsplanering, info Sloveniens historia Bildarkiv Arrangemang arkiv Kulturföreningen SLOVENIJA Vallmov.10 293 34 Olofström Fax: 0457 771 85 Ordförande: Ciril. M. Stopar Tfn: 0457 771 85 Sekreterare: Sabina Kranjc Tfn: 0454-468 82 Kassör: Ida Rampre Tfn/: 0454-48065 Andreas Holmersson E-mail: fat_dancer@hotmail.com Bankgiro: 233 5503 Välkomna till fest kvinnodagen! STYRELSEN H EJ, VÄ N N E R O C H M E D L E M M A R Slovenska föreningen i Olofström har uppvisat under flera år mycket bra resultat och vi hade stora framgångar i kulturella arrangemang. Föreningen har också mycket stark ekonomi. Styrelsen satsade på målarkurser, stora krävande utställningar med annonser och media- Slovensk röst och vi lyckades. Organisatörer och deltagare i slovensk konstutställning i Längan, Olofström. Samarbete med Olofströms kommun och ABF är på hög nivå, så ABF valde Kulturföreningen Slovenija att vi ska representera ABF Blekinge vid deras 100 års jubileum. Det blir stor konst- foto folkdräkt utställning med namn: UPPLEV SLOVENIEN. Det blir också musikunderhållning och bildspelvisning på den högsta nivå lördagen den 17. mars. Vi är glada och stolta och arbetar med full fart med arrangemangen, ni är bjudna till kultur festen i Längan. Vi har redan spikat upp plan för hela året, ni är hjärtligt välkomna att deltaga i föreningens kulturarrangemang, fester, konsert, picknick, bouleträff. Vi önskar Er lycka till och god hälsa hela året! Vi tänker på Er! Ciril M. Stopar, redaktör MEDLEMSAVGIFT OCH MEDLEMSKAP Hej igen, vänner! Det var medlemskaps rekord för året som gick och vi är väldigt stolta att ni stödjer oss. Men som ni vett, behöver vi Er hjälp också i år. Vi önskar och vill att Ni fortsätter stödja oss, annars kan Slovenska Riksförbundet förlora organisationsbidrag. Förbundet hade ifjol 1033 medlemmar, så vi klarade målet precis på gränsen för att få organisationsbidrag. Riksförbundet betalar 2 ggr/år aktivitetsstöd till föreningens aktiviteter. Föreningens Slovenski glas, konserter, arrangemang och kurser kostar pengar. Vi får också ekonomisk hjälp från Slovenien, men bara för våra projekt, eftersom vi uppvisar godkänt resultat. Välkomna! Vi tackar Er! Ciril M. Stopar/ordförande 18
Vi bjuder Er till årsmöte, samt fest, lördagen den 10 mars 2012, med början kl. 17.00 på Tegnèrv. 2 /A i Olofström. För mat och dryck är ordnat, likaså musiken, som våra bästa och kända musikanter står för: Viktor och Libero! Alla som kommer i tid till årsmöte bjuder vi på förtäring!! 19
Små gator i Piran i Slovenien Plan för 2012 10 mars: kvinnodagen, fest, årsmöte. 17 mars, kl. 14 17.00: ABF- 100 års jubileum, med tema: Upplev Slovenien, Längan i Olofström. Konst- foto- folkdräkt utställning, musik underhållning, föreläsning och bildspel. 18 mars, 24 mars och 25 mars, kl. 10-16 slovensk konstutställning i Längan, Holje Park i Olofström. 21 april: Slovenska RF årsmöte i Malmö och 35-års jubileum, slovensk sångkör Planika i Malmö. Utflykt med bilar eller minibuss. 29 april: slovensk katolsk gudstjänst i Olofström kl.11 och Nybro, kl.16.30. 12 maj, bouleturnering i Olofström. 26 maj, till Vadstena med buss, minibuss 23 juni, firande av slovensk national dag 25 augusti picknick och träff vid Barnakälla. 27 oktober, oktoberfestkonsert, konsert med sång, besök av välkände dirigenten och kör från Slovenien, 22 uppträdande. Samt slovensk oktoberfest i Folkets hus. 8 eller 22 december: Tomten kommer till föreningslokal och julfest. Målarsektionen kurs: januari-juni och augusti december, 3 söndagar-lördagar/månad 14.00 18.00. Föreningslokalen, öppet tider: Föreningslokalen ska vara öppen när målarkurser och andra kurser pågår. Söndagar från kl. 15.00 ************************************** UTSTÄLLNINGAR - Silvana Stopar hade utställning i Ronneby i november- januari 2011. - Nada Zigon hade utställning i Bromölla i december 2011. MEDLEMSAVGIFT- år 2012-140 kr för singlar, de som inte har barnbarn eller familj. 220 kr för familj och för dem som betalar för sina barnbarn. Därför, snälla, skriv namn och efternamn och födelsedatum på barnbarnet, ring eller skicka E-mail till föreningen. Du kan betala medlemsavgift genom Bankgiro BANKGIRO: 233-5503 eller PlusGiro: 73 23 65-2 Med betald medlemsavgift får du Medlemsbladet, samt är ni med i Begravningsfonden. ************************************ Sloveniens ambassad, Stockholm Telefon: 08 545 65 885, 08-54565 886, tel. 08-545 69 355, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM ************************************** FLYGG TILL SLOVENIEN Hemsida: http://www.adria.si/ www.adria-airways.com SKANDINAVIJA INFORMATION: ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg tel.: 042-28 47 78 mobil: 0708-28 47 78 E-mail: a.cvitan@adria-airways.se Adria Airways i Kastrup, Copenhagen: Terminal 2, F, Floor 2, Office 230, 2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket för Skandinavien, tel.: & fax: 0045 32 51 59 59 mobil: 0045 26 88 99 48 E-mail: info@adria-airways.dk Arbetstid: 2 timmar innan flygets avgång FRANK BUSS tfn: 040 235155, 6119674 http: www.frankbuss.net 20
Sloveniens ambassad, Stockholm Telefon: 08 545 65 885, 08-54565 886, tel. 08-545 69 355, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM ************************************** Besök i Olofström- behöver du övernattning? Miran Rampre: bra priser! 0733-84 08 23 Email:holje.bungalow@oktv.se --------------------------------- INBJUDAN UPPLEV SLOVENIEN! 2012 fyller ABF 100 år! KONSTUTSTÄLLNING FOTOUTSTÄLLNING Folkdräkt utställning Slovensk mathörna Lördagen, den 17 mars Tid: kl. 14.00 17.00 LÄNGAN Museivägen 3 vid Holje park i Olofström. Medverkar : Dusanka Belec och Silvana Stopar Nada Zigon och Zinka Karlsson samt naturfotograf Karel Pesjak Ställer ut sina tavlor i olja och akryl, samt naturfotografier. Program, lördagen den 17 mars Kl. 14.00: välkomsttal, representant för ABF Blekinge Kl. 14.30: slovensk musikunderhålning, Viktor Semprimoznik Kl. 15.15: Karlo Pesjak föreläser och visar bilder om Slovenien Konstutstälningen, öppettider även: den 18 mars, 24 mars, 25 mars: kl. 10-16.00 Arrangör: Kulturföreningen Slovenija, ABF Blekinge Sponsor: Slovenska staten 21
Mellan 1630-31 drabbades kuststäderna av en svår pestepidemi och i april 1635 utbröt det ovan nämnda andra storslovenska bondeupproret. Det trettioåriga kriget pågick mellan 1618-1648 och slovenerna drabbades av detta endast ekonomiskt, men det var visst i samband med detta krig som den svenske skalden med slovenska rötter Carl Snoilskys (1841-1903) förfäder kom till Sverige. Kyrkans makthunger ledde också till häxprocesser (1425-1717), men flertalet processer var ändock civila. Processen mot Veronika Deseniška 1427, var den första av sitt slag på slovensk mark, men hon friades. I antal uppnådde de sin kulmen under andra hälften av 1600-talet. Det var en tid präglad av naturkatastrofer, översvämningar, bränder, hagel (över vingårdsområden) och framförallt pestepidemier och krig på inhemsk mark och hos grannfolken. Skrämda människor sökte svaret hos onda makter - häxor. Under det hårdare klimatet på 1600-talet fälldes till exempel två unga flickor i Gorenja vas, inte långt från Ribnica, i en häxprocess 1652 och Marina Vukinec fälldes 1673 i Hrastovec. Mer än 70 % av de anklagade var kvinnor och man vet hittills om över 400 offer för häxprocesserna. Skönlitterära böcker som bearbetar temat kring häxprocesserna är Zadnja carovnica (Sista häxan) från 1897 av Francišek Kralj, Carovnica s Karneka (Häxan från Karnek) från 1872 av Josip Ogrinc, Libera nos a malo (slov. Reši nas hudega, sv. Fräls oss ifrån ondo) från 1911 av Emil Vodeb samt Visoška kronika (Visokokrönikan) från 1919 av Ivan Tavcar. Även i Valvasors verk finner man uppgifter om häxprocesserna. Dock grundades i Ljubljana år 1688 eller 1689 det första vetenskapsförbundet, Dizmova bratovšcina (Societas unitorum), parallellt med en början till rörelse som kämpade för att grunda ett slovenskt universitet. 1689 Publicerades också ett monumentalt verk, The Glory of the Duchy of Carniola (Slava vojvodine Kranjske), skrivet av Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) som bodde på slottet Bogenšperk. Denne store lärde man beskrev naturen och livet i en stor del av Slovenien och dess grannregioner i fjorton tjocka, rikt illustrerade volymer. Han försökte i sitt verk samla all samtida kunskap om denna del av Europa. Ett resultat av hans studie av de komplexa mekanismer som reglerar den regelbundet återkommande sjön Cerknica blev att han 1687 valdes till medlem av "The Royal Society" i London. Ingen annanstans i Europa har det någonsin funnits ett sådant verk. Det är en mycket viktig historiografisk källa och en ovärderlig encyklopedi om en specifik del av Centraleuropa, befolkad av det slovenska folket. Mer än något annat är boken en vittomspännande studie av det rike där Valvasor föddes - Carniola/Krain. Han tillhörde den vetenskapliga gren som skrev på tyska och latin, liksom Martin Baucer, som ägnade sig åt historiska studier av framförallt Noricum (Norik) och Friuli (Furlanija) - denne var intresserad av den lokala historien i Goriška - ett viktigt verk var Historia rerum Noricarum et Foroiuliensium från mitten av 1600-talet. Även Janez Ludvik Schoenleben hörde till den grenen och skrev Aemona vidicata 1674 samt Carniloa antiqua et nova 1681. I den sistnämnda boken kom han till år 1000 i Kranjskas historia och kunde inte fortsätta bland annat för sin ålders skull och övertalade då Valvasor att fortsätta arbetet med det han påbörjat, vilket resulterade i Valvasors nämnda verk. Från IT 22