II. gimnazija Maribor (Seminarska naloga pri predmetu geografije) Dijakinja: Špela Cavnicar Mentor: prof. Vesna Vervega Razred: 3.d Datum: 10. 2. 2007 1. Kazalo 1
1.Kazalo... 1... 2 2.Uvod... 3 3.Povzetek... 4 4.Osnovni podatki... 5 5.Naravne razmere... 7 Lega in površje... 7 Podnebje... 7... 7 Vode... 8 Tla in rastje... 8 6.Prebivalstvo in poselitev... 9 Prebivalstvo... 9 Poselitev... 9 7.Državna ureditev... 10 8.Zgodovina... 11 9.Gospodarstvo... 13 Gospodarska panoga... 13 BDP (%)... 13 Zaposleni (%)... 13 Kmetijstvo... 14 Ribištvo... 14 Gozdarstvo... 14 Rudarstvo in energetika... 15 Industrija... 15 Turizem... 17 Promet... 17 Cestni promet... 17 Železniški promet... 17 Ladijski promet... 18 Letalski promet... 18 10.Naravne in kulturne znamenitosti... 19 Drottningholm... 19 Gammelstad... 19 Göteborg... 20 Stockholm... 21 11.Zaključek... 23 12.Viri... 24 2
2. Uvod Za seminarsko nalogo o Švedski sem se odločila iz večih razlogov. Poglavitni razlog je bil ta, da sem želela izvedeti čim več o državi, v katero je na študijsko izmenjavo v mestece Jönköping, lani odpotoval moj brat. Zelo so me zanimale vse stvari v povezavi s Švedsko, saj do takrat razen o športnih dogodkih, kaj drugega nisem niti poznala. Skozi to delo, bom skušala Švedsko prikazati kar se da objektivno, čeprav je to skoraj nemogoče, ker mi je skozi moja raziskovanja, ta država postala zelo všeč. Moj cilj v prihodnosti je obiskati eno izmed naravnih ali kulturnih znamenitosti Švedske. 3
3. Povzetek Švedska je največja država na Skandinavskem polotoku. Kljub svoji skoraj otoški legi je najtesneje povezana s preostalimi evropskimi državami. Tudi poskus, da bi od srede 19. st. z nevtralnostjo ostala zunaj svetovne politike, ni oviral močnih kulturnih in gospodarskih povezav z Evropo. Še posebno tesne odnose ima z neposrednimi sosedi v Severni Evropi: Norveško, Dansko in Finsko. Razteza se v smeri sever jug, je redko naseljena, prebivalstvo pa je neenakomerno razporejeno po državi. Ukvarjajo se z življenjskimi razmerami, deloma še polnomadsko živečih Laponcev, ki vzrejajo Severne jelene. Švedsko povezuje z Dansko in Norveško jezikovna in kulturna sorodnost ter državna preobrazba v parlamentarno monarhijo. V preteklosti so bili odnosi med Švedsko in Dansko pogosto napeti in celo sovražni. Zagrizen boj za prevlado na območju Baltskega morja, je večkrat temeljito spremenil politični zemljevid Severne Evrope. Švedska je bila več kot stoletje del tedanje Velike Danske. Toda tudi Švedska, ki jo danes spoštujemo kot miroljubno državo, je občasno vodila napadalno politiko velike sile. 4
4. Osnovni podatki Uradno ime Konungariket Sverige (Kraljevina Švedska) Demografska gibanja Glavno mesto Stockholm Mestno prebivalstvo 83 % Državna ureditev Površina Skupno % voda Prebivalstvo Skupno (2006) Gostota Rast prebivalstva parlamentarna monarhija 54. na svetu 449,964 km² 8,67% 82. na svetu 9 110 972 20/km² Rudno bogastvo Religija Razmerje v spolih 0,02 % Pismenost 99 % Valuta Švedska krona (SEK) Raba tal BDP na prebivalca Kralj Predsednik vlade Dan državnosti 26 156 ameriških dolarjev Karl XVI. Gustav Fredrik Reinfeldt 6. junij Najvišji vrh Kebnekaise (2111 m) Pričakovana življenska doba Demografska gibanja Mestno 83 % Ženske 81,2 let, moški 75,5 let Rodnost 11,7 promilov; umrljivost 10,6 promilov Rodnost 11,7 promilov; umrljivost 10,6 promilov Železova ruda, svinec, cink, baker Protestanti(luteranci) 88,9 %; katoličani 1,5 %; ateisti in ostali 9,6 %. 0,98 moških/žensko Njive, vrtovi 6,2 %; travniki, pašniki 1,2 %; gozd 62,3 %, ostalo 30,3 %. 5
prebivalstvo Narodnostna sestava Švedi 90,8 %; Finci 3,1 %; Laponci in ostali 6,1 % 6
5. Naravne razmere Lega in površje Švedska leži v Severni Evropi, v srednjem delu Skandinavskega polotoka. Najjužnejši del je Skanija, rahlo valovita ravnina iz mezozojskih in terciarnih plasti, prekritih z ilovnatimi talnimi morenami. Ravnina se nadaljuje proti severu vzdolž obal Kattegata in Baltskega morja, kjer se je površje dvignilo iz morja šele po umiku ledenega pokrova in je zgrajeno iz drobnih morskih in jezerskih usedlin. Proti osrednjemu delu se postopoma dviguje do 378 m visoko Južnošvedsko hribovje, ki je del Baltskega ščita in zgrajeno iz gnajsov in granitov. Srednja Švedska med Göteborgom in Stockholmom je po nastanku tektonska udorina z velikimi jezeri. Severno od nje se začne nizko, ledeniško preoblikovano hribovje, ki je del Baltskega ščita, zgrajeno iz granitov in gnajsov ter razčlenjeno z dolinami, ki tečejo proti JV. Severno od reke Dalälven in jezera Siljan leži gozdnat in zelo redko poseljen Norrland (200 500 m). Od obale Botniškega zaliva se počasi dviguje proti SZ. Kamnine Baltskega ščita so prekrite z ledeniškimi in rečno ledeniškimi nanosi, skozi katere so se reke ponovno zajedle v predkambrijsko kamninsko podlago. Na skrajnem SZ se nad njimi z izrazito, ponekod več 100 m visoko stopnjo dviga Skandinavsko gorstvo, po nastanku staronagubano gorstvo iz kaledonske orogenetske faze in zgrajeno iz metamorfnih kamnin. V njem prevladujejo širne visoke planote (fjell), nad njimi se dvigajo posamični višji vrhovi (Kebnakaise, 2111 m, najvišji vrh Švedske). Ob zelo razčlenjeni obali Baltskega morja ležijo tisočih majhnih skalnih otočkov (skären), k Švedski pa spadata tudi večja otoka Gotland (3140 m 2 ) in Öland (1344 m 2 ). Podnebje V južnem delu države je oceansko, v osrednjih delih celinsko in na severu subarktično. V zavetrni legi na vzhodni strani Skandinavskega gorstva in ob obali Baltiškega zaliva je bistveno manj padavin (400 600 mm) kot ob obali Kattegata (ok. 1000 mm) in v gorskem svetu vzdolž norveške meje (do 2000 mm), zime so občutno hladnejše (Botniški zaliv zamrzne za 5 mesecev). V Göteborgu se temperature gibljejo pozimi ok. 1.1 C, poleti 17,0 C, v Stockholmu pa ok. 2.9 C do 17,8 C. 7
Vode Številne vodnate reke z velikim strmcem (HE) tečejo od Skandinavskega gorstva proti JV v Botniški zaliv; največje so Torneälven (570 m), Luleälven, Umeälven in Dalälven. Največja jezera so na srednjem Švedskem, predvsem Vänern (5546 km 2 ), Vättern (1899 km 2 ), Mälaren (1140 km 2 ) in Hjälmaren (483 km 2 ). Številna so tudi v Južnošvedskem hribovju in ledeniških kotanjah ter dolinah severne Švedske (Strorsjön (448 km 2 ) in Siljan (290 km 2 ). Tla in rastje Zlasti v severnih delih prevladuje skalnato površje brez tal ali s tankimi tlemi; v južnem delu so predvsem podzoli in rjava gozdnata tla na talnim morenah in mlajših rečnih, morskih ali jezerskih naplavinah. Na skrajnem jugu so listopadi, predvsem bukovi gozdovi, ki proti severu prehajajo v mešane. Severno od 60 s. g. š. so obsežni iglasti gozdovi (skog), kjer prevladujejo smreka, rdeči bor in breza; proti severu prehajajo v gozdno tundro. Zgornja gozdna meja je na srednjem Švedskem v n. m. v. ok. 1000 m, na skrajnem severu ok. 600 m. Gozdovi prekrivajo 68 % površine, močvirja in barja pa približno petino. celotnega ozemlja. 8
6. Prebivalstvo in poselitev Prebivalstvo Švedska je imela v zadnjih 250 letih zelo enakomerno rast prebivalstva (ok. 0.5 % na leto), v 90. letih pa se je ta upočasnila. Kot v večini evropskih držav delež starejšega prebivalstva precej presega delež mlajšega. V 2. polovici 19. stoletja je bilo močno izseljevanje, predvsem v ZDA, po letu 1945 pa je priseljevanje močnejše od odseljevanja; po 1945 (ustanovitev skupnega nordijskega trga delovne sile) največ iz Finske, 1960 67 iz JV Evrope, po 1970 predvsem politični begunci iz Latinske Amerike in z Bližnjega vzhoda. Po narodni pripadnosti je večina prebivalcev Švedov (89 %); od drugih je največ Fincev ob švedsko finski meji (2 %). Na severu živi ok. 15.000 Laponcev (Samov), ki so se pred več kot 2000 leti priselili iz Sibirije in govorijo laponski jezik iz ugrofinske jezikovne skupine. Samo manjši del se jih še ukvarja gojenjem severnih jelenov. Na Švedskem živi okrog 580.000 tujcev. Večina Švedov je pripadnikov evangeličanske Švedske cerkve (86 %), ki je državna cerkev. Od drugih je največ katoličanov (2 %), versko neopredeljenih je ok. 11 %. Poselitev Severni del Švedske je zelo redko poseljen (onstran 62 s. g. š. na 60 % površine le 10 % prebivalstva), v srednjem in južnem delu je gostota 150 preb./km 2. Uradno je več kot 80 % mestnega prebivalstva, saj prištevajo k mestnim naseljem tudi vsa sklenjena naselja z več kot 200 prebivalci, vendar v mestih z več kot 100.000 prebivalci živi le 28 % ljudi. Na podeželju prevladuje razložena poselitev s številni trgi in manjšimi mesti, ob morskih in jezerskih obalah je veliko počitniških hiš. Večja mesta so Stockholm (718.000; oklica mesta 1.5 mil.), Göteborg (454.000), Malmö (248.000), Upssala (185.000), Jönköping (116.000) itd. 9
7. Državna ureditev Švedska je po ustavi iz 1.1.1975 parlamentarna monarhija. Ustavno ureditev določajo trije ustavni zakoni: zakon o državni ureditvi, ki ureja delovanje parlamentarne demokracije, zakon o nasledstvu, ki ureja dedovanje prestola in zakon o tisku, ki ureja svobodo tiska in omogoča vsem državljanom dostop do uradnih aktov. Volilno pravico imajo vsi švedski državljani, starejši od 18 let. Od 1973 je na prestolu kralj Karl XVI. Gustav iz kraljeve rodbine Bernadotte. Kralj nima nobene politične moči. Enodomni Državni zbor (Riksdag) ima 349 poslancev, ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu: 310 s strankarskih list v 29 volilnih okrajih, 39 z državnih strankarskih list. Za vstop v parlament mora stranka dobiti najmanj 4 % glasov ali 12 % glasov v enem volilnem okrožju. Predsednika vlade izvoli Državni zbor, na njegov predlog tudi ministre. 10
8. Zgodovina Starejša zgodovina Germanski Švedi so med vladavino kraljev iz rodbine Yngling od 6. st. svojo državo (Svea Rike) širili proti jugu na ozemlje plemena Götar in si do 10. st. pridobili vso srednjo in južno Švedsko z otokoma Öland in Gotland. Od 8. st. so švedski Varjagi prodirali vzdolž Dnepra in Volge v notranjost Vzhodne Evrope in prišli do Bizanca. Ok. 930 je habsburško bremenski nadškof Ansgar začel pokristjanjevati Švede; boji med krščanskimi Götarji in poganskimi Švedi so potekali vse do sredine 13. st. Leta 1250 je prišla na prestol rodbina Folkunger; regent mladoletnega kralja Valdemarja (1250 78), Birger Jarl (1250 66), je osvojil južno Finsko, nemški Hanski podelil trgovinske privilegije in poenotil zakonodajo. V tistem času se je uveljavil fevdalni red, vendar je večina kmetov ostala svobodna. Veliki kmetje so postali domači plemiči, kralj Magnus I. (1278 90) pa jih je z alsnjönskim statutom 1279 oprostil plačevanja davkov. Prek Državnega zbora (stalno telo od 1280)je plemstvo pridobilo vpliv tudi na izbiro vladarjev. Leta 1319 je na prestol postavilo kralja Magnusa II. (1319 63), ki je hkrati postal tudi norveški kralj Magnus VII. (1319 43), s čimer sta se državi začasno združili v personalno unijo. Kalmarska unija Ko je kralj Albert Mecklenburški (1364 89) poskušal okrepiti kraljevo oblast, ga je plemstvo leta 1397 pregnalo in na švedski prestol postavilo dansko kraljico Margareto (švedska kraljica 1389 1412). Ker je bila Norveška že prej v uniji z Dansko, so se v t. i. Kalmarsko unijo združile vse tri skandinavske države. Švedska je kmalu postala danska provinca pod upravo danskih namestnikov, številne kmečke upore (največji 1434) in upore plemstva (1436 37) pa so Danci zatrli s pomočjo njim naklonjenega visokega plemstva. Leta 1521 je izbruhnila vsesplošna vstaja proti Dancem, med katere so na prestol postavili Gustava I. iz domače rodbine Vasa (1523 60) in razpustili Kalmarsko unijo. Ker je katoliška cerkev podpirala Dansko in Rim ni hotel imenovati Švedov za škofe, je Državni zbor leta 1527 cerkvi odvzel vso posest in do leta 1544 izpeljal reformacijo. Boj za prevlado na Baltiku Sredi 16. st. je Švedska začela dolgotrajne vojne za prevlado nad celotnim Baltikom; leta 1561 je osvojila severno Estonijo, leta 1583 pa Narvo. V času kralja Ivana III. (1568 92), ki se je poročil s Katarino Jagielonsko, se je zbližala s Poljsko, med vladavino njegovega sina Sigismunda (švedski kralj 1592 1600) pa je nastala celo personalna unija med država (poljski kralj 1587 1632). Gustav II. Adolf (1611 32) je Rusija z mirom v Stolbovi (1617) odvzel Karelijo in Ingermanland ter ji zaprl dostop do Baltskega morja, Poljski pa leta 1629 Rigo, Livonijo 11
in večji del Prusije. Leta 1630 je Švedska stopila v tridesetletno vojno na strani severnonemških protestantskih držav in z vestfalskim mirom (1648) dobila večji del Pomorjanskega, Bremen in Szczecin ter s tem zavladala nad vsem Baltikom. V 2. polovici 17. st. so jo zajeli večji kmečki upori, ki so se jim pridružila tudi mesta in nižje plemstvo, zaradi dolgih osvajalnih vojn pa je močno narasel državni dolg. Med vladavino kralja Karla XII. iz nemške rodbine Wittelsbach (1697 1718) je koalicija Danske, Poljske, Saške in Rusije začela proti Švedski t. i. nordijsko vojno (1700 21); v njej je Švedska po začetnih uspehih doživela popoln poraz in z mirom v Nystadu (1721) izgubila položaj evropske velesile. Kralj Gustav III. Iz rodbine Holstein Gottorp (1771 92) je leta 1772 z državnim udarom ob podpori dela plemstva in vojske uvedel razsvetljeni absolutizem in izpeljal reforme, ki so omogočile hiter gospodarski in kulturni razvoj države. 19. in 20. stoletje Med Napoleonovimi vojnami je Švedska naprej ostala nevtralna, leta 1895 pa se je vključila v protifrancosko koalicijo, a je bila poražena. Leta 1809 ji je Rusija odvzela Finsko. Državni zbor je za naslednika kralja Karla VII. že leta 1810 izbral Napoleonovega maršala Charlesa Jeana Baptista Bernadotta. Njegovi naslednjiki so še danes na Švedskem prestolu. S kielskim mirom (1814) je Švedska prisilila Dansko, da ji je odstopila Norveško, in ta je ostala v personalni uniji s Švedsko vse do leta 1905. Med krimsko vojno (1853 56) je Švedska razglasila nevtralnost in jo ohranila do današnjih dni. Leta 1868 so odpravili stanove in uvedli dvodomni parlamentarni sistem. Proti koncu 19. st. je socialna diferenciacija na podeželju povzročila množično izseljevanje v Severno Ameriko, zelo se je okrepilo tudi delavsko gibanje. Leta 1889 ustanovljena socialdemokratska stranka je 1909 dosegla uvedbo splošne volilne pravice za moške (za ženske 1918), sprejetje zakona o varstvu delavcev (1911), uvedbo pokojninskega zavarovanja (1913) in osemurni delavnik (1919), po letu 1932 pa je večino časa tudi vladajoča stranka. V 1. in 2. svetovni vojni je Švedska ostala nevtralna, čeprav je Nemčiji morala dobavljati železovo rudo. Po vojni je leta 1947 pristopila k Marshallovemu načrtu, leta 1949 je vstopila v Svet Evrope in leta 1960 v združenje EFTA, zaradi nevtralnosti pa je odklonila vključitev v zvezo NATO. Socialdemokratski vladi Tageja Erlanderja (predsednik vlade 1946 69) in Olofa Palmeja (predsednik vlade 1969 76, ubit v atentatu) sta ustvarila model socialne države, ki je temeljil na socialni pravičnosti, državni lastnini številnih donosnih podjetij in obsežnem sistemu socialne pomoči. Zaradi izjemno velike javne porabe se je zelo povečal javni dolg, tako da so morali že v 90. letih skrčiti socialne ugodnosti in temeljito reformirati davčni sistem. 1.7.1991 je Švedska uradno zaprosila za članstvo v EGS. Na referendumu o vključitvi v EU 13.11.1994 se je 52,2 % volivcev izreklo za vstop, 1.1.1995 pa je postala polnopravna članica EU, vendar se 1999 ni vključila v Evropsko monetarno unijo. 12
9. Gospodarstvo Kljub obrobni legi sodi Švedska poleg Švice in Luksemburga med najbogatejše države na svetu, njen model državne blaginje pa je bil vrsto let nedosegljiv vzor za druge razvite države. Zanj so značilni zelo visoki državni izdatki za različne socialne programe in pomembna vloga države v gospodarstvu (rudarstvo, črna metalurgija, strojna industrija) in negospodarstvu (železnica, pošta, telekomunikacije, zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo)m kar je povzročilo nastanek velikega državnega dolga in tolikšnih javnih izdatkov, da se je ob koncu 80. let zmanjšala konkurenčna sposobnost švedskega gospodarstva. Najhujšo gospodarsko recesijo je Švedska doživela med leti 1991 93, ko se je BDP zmanjšal za 5,1 %, državni dolg pa se je do konca leta 1993 povečal na 101 mrd. USD. Konservativna vlada Karla Bildta je poskušala premagati krizo z zmanjševanjem vloge države v gospodarstvu (privatizacija državnih podjetij, deregulacija v energetiki, telekomunikacijah) in zmanjševanjem socialnih ugodnosti. Zmaga socialdemokratske stranke na volitvah 18.9.1994 je sicer upočasnila krčenje socialnih ugodnosti, vendar se je z vključitvijo v EU (1995) nadaljevalo odpiranje švedskega gospodarstva in zmanjševanje proračunskega primanjkljaja (1996: ok. 4 % BDP). Ponovni gospodarski zagon po 1994 temelji na povečanju izvoza blaga in storitev, kar je posledica zmanjšanja vrednosti SEK, in povečanja industrijske proizvodnje ob neznatni rasti osebne porabe ter zmanjšanju javne porabe. Kljub ugodnim gospodarskim usmeritvam pa brezposelnost še vedno ostaja poleg velikega državnega dolga ena večjih švedskih težav. Gospodarska panoga BDP (%) Zaposleni (%) Kmetijstvo in gozdarstvo 2,4 2,9 Rudarstvo in industrija 24, 6 17,8 Gradbeništvo 5,3 5,3 Javne službe 2,9 0,8 Promet in zveze 6,5 6,0 Trgovina 11,6 14,1 Finančne in poslovne storitve 23,6 9.6 Javna uprava in obramba, javne, 27,0 34.9 skupne in osebne storitve Drugo 4,0 8.6* *skupaj s 333.000 brezposelnimi. 13
Kmetijstvo Švedska ima 3,1 mil. Ha njiv in trajnih nasadov (6,8 %) ter 630.000 ha travnikov in pašnikov (1,4 %), predvsem v Skaniji na jugu, srednjem Švedskem in severneje ponekod ob obali Botniškega zaliva. Kljub neugodnim podnebnim razmeram, zmanjševanju obdelovalnih površin in števila zaposlenih je kmetijstvo zaradi visoke produktivnosti sposobno pokrivati tri četrtine domačih potreb po hrani. Sicer prevladujejo majhne in srednje velike kmetije, vendar so že v 18. in 19. st. začeli zaokroževati kmetijska zemljišča in s tem ustvarili gospodarsko učinkovit sistem samotnih kmetij s sklenjenimi obdelovalnimi zemljišči v neposredni bližini. Povprečna velikost kmetij je bila leta 1990 29,5 ha. Med leti 1960 90 se je število kmetij zmanjšalo s 194.000 na 90.000 (za 54 %). Najpomembnejša dejavnost je živinoreja. Je tesno povezana s poljedelstvom, saj na njivah pridelujejo predvsem krmo za živino. Severneje ležeče kmetije so skoraj v celoti odvisne od gozda, vendar je njihova prihodnost negotova, saj je Švedska, drugače od Finske in Avstrije, že pred vstopom v EU odpravila državne subvencije kmetijam. Na skrajnem jugu pridelujejo žita, predvsem pšenico (2,06 mil. t), ječmen (2,09 mil. t; za živinsko krmo) in oves (1,23 mil. t; prav tako za živinsko krmo), manj pa rž. Od drugih kultur so pomembnejši še krompir (1,21 mil. t), sladkorna pesa (2,64 mil. t) in oljna repica. V okolici mest pridelujejo povrtnino (zelje, čebula, paradižnik, fižol, grah idr.). V severnem delu je razvito gojenje kožuharjev (predvsem ameriške kune), Laponci pa gojijo severne jelene (288.000). V južnih delih so najbolj razvite mlečna in mesna govedoreja ter prašičereja, ki v celoti pokrivajo potrebe po mlečnih in mesnih izdelkih. Ribištvo Je manj pomembno kor na sosednjem Norveškem (ulov 396.000 t rib). Večino rib nalovijo na odprtem morju v severnih delih Atlantskega oceana, v Baltskem morju predvsem slanike. Gozdarstvo Švedska ima 30,6 mil. ha gozdov (68 % površine); letni posek je 59,92 mil. m 3 lesa. V gozdarstvu je zaposlenih ok. 40.000 ljudi, v lesni in papirni industriji pa še dodatnih 130.000. Mešani gozdovi na jugu (hrast, smreka, jesen, lipa, breza) so precej izkrčeni, gospodarsko najpomembnejši so iglasti gozdovi (smreka, rdeči bor) v srednjem in severnem delu države. Polovica gozdov je v zasebni lasti, 37 % v lasti države, občin in cerkev ter 13 % v lasti drugih pravnih oseb. Les je pomembna surovina za domačo lesno in papirno industrijo, del žaganega lesa in celuloze tudi izvažajo. 14
Rudarstvo in energetika Veliko rudno bogastvo je bilo eden od temeljev švedske vojaške moči od 15. do 18. st. V preteklosti so bila najpomembnejša ležišča bakrove rude v okolici Faluna, a so danes že precej izčrpana. Z iznajdbo Thomasovega postopka so ob koncu 19. st. lahko začeli izkoriščati bogata nahajališča železove rude na severu (Kiruna, Gällivare, Malmberget, Grängesberg), kjer je v rudi ok. 64 % železa, vendar tudi precej fosforja (21,3 mil. t, 10. na svetu). Kopljejo jo v velikih dnevnih kopih in po železnici vozijo v pristanišči Luleå ob Baltskem morju in Narvik (Norveška). Pred tem so železovo rudo pridobivali na srednjem Švedskem, kjer je današnja kovinska industrija nastala iz nekdanjih fužin (Sandviken, Bofors, Degerfors, Västerfors idr.). Pomembno je tudi pridobivanje bakrove rude (269.000 t, 7. na svetu; Aitik, Boliden, Kristineberg), svinčeve in cinkove rude (168.000 t, 9. na svetu; Åmmeberg, Laisvall) in pirita (Falun). V zaledju kraja Skellefteå so tudi največja nahajališča arzena v Evropi (proizvodnja ok. 10.000 t). Švedska sodi med države z največjo porabo električne energije na prebivalca. Instalirana moč vseh elektrarn je 35.889 MW. Kljub velikemu bogastvu vodne energije (41,5 % električne energije iz HE) je zelo odvisna od jedrske energije, saj imajo reke ravno pozimi, v času največje porabe, najmanj vode. Več kot polovico električne energije (52,4 %) pridobijo v štirih JE z 12 reaktorji in s skupno močjo 10.040 MW (Barsebeck, Forsmark, Oskarshamn in Ringhals). Na referendumu 1980 se je večina volivcev strinjala z moratorijem za graditev novih zmogljivosti in zaprtje dosedanjih JE do 2010. Industrija Švedska ima staro obrtno tradicijo v izdelovanju specialnih jekel, vendar je bila še sredi 19. st. revna kmetijska država z močnim odseljevanjem prebivalstva. Industrializacija se je začela v 70. letih 19. st., predvsem na podlagi domačih surovin (železove rude in barvne kovine, les, vodna energija). Razcvet je industrija doživela po 2. svetovni vojni, v času obnove porušene Evrope, hkrati se je začelo načrtno preusmerjanje iz delovno intenzivnih panog v tehnološko in razvojno intenzivne (strojna, avtomobilska, elektrotehnična, kemična industrija). Med leti 1950 93 se je delež zaposlenih v industriji zmanjšal s 34 % na 16,8 %, predvsem zaradi posodobitve, precej tudi zaradi selitve industrije v tujino, ker je bila domača delovna sila predraga (leta 1994 je kar 60 % zaposlenih v podjetjih s sedežem na Švedskem delalo v tujini). Večina industrije je osredotočena v mestih južne in srednje Švedske. Za švedsko industrijo sta značilna koncentracija kapitala v velikih državnih koncernih in pri skupinah zasebnikov (največji je družinski imperij Wallenberg z letnim prihodkom 15
ok. 450 mrd. SEK, obvladuje pa 40 % podjetniškega kapitala na stockholmski borzi) ter izrazita izvozna usmerjenost in s tem odvisnost od svetovnih gospodarskih tokov. Najpomembnejše industrijske panoge so kovinska in strojna industrija (176.000 zaposlenih), papirna in grafična industrija (54.000), živilska in tobačna industrija (43.000), kemična in petrokemična industrija (24.000) ter lesna in pohištvena industrija (23.000). Črna metalurgija (2,6 mil. t. surovega železa in 4,93 mil. t jekla) temelji na domači rudi in ceneni električni energiji. Glavna središča so na srednjem Švedskem (Borlänge, Avesta, Fagersta, Sandviken, Hofors) in Luleå na severu. Na srednjem Švedskem sta osredotočeni tudi strojna in kovinska industrija s staro obrtno tradicijo, Västerås, Eskilstuna (rezila), Huskvarna, Stockholm, Göteborg (kroglični ležaji). Bofors je staro središče izdelovanja orožja. Nekdaj zelo pomembno ladjedelništvo (Göteborg, Malmö, Stockholm) je zaradi konkurence vzhodnoazijskih držav precej zaostalo in se preusmerilo v izdelovanje naftnih ploščadi in trajektov. Zelo pomembna je avtomobilska industrija (268.000 osebnih avtomobilov, 58.000 tovornjakov in avtobusov), predvsem v Göteborgu (Volvo) in Trollhättanu (Saab Scania). Obe podjetji imate številne tovarne tudi drugod po Evropi, v Južni Ameriki, Jugovzhodni Aziji in Afriki. Poleg avtomobilske industrije ima Švedska dobro razvito tudi letalsko industrijo, predvsem v Linköpingu (potniška in vojaška letala Saab). Barvna metalurgija predeluje večino domače rude in uporablja ceneno električno energijo. Največja talilnica rud je v Rönnskärju pri Skellefteåju, kjer predelujejo rudo iz Bolidna (svinec, cink, baker, arzen, zlato, srebro). Pri Skundsvallu je velika tovarna aluminija. Zelo dobro sta razviti elektrotehnična in elektronska industrija (največji tovarni sta Electrolux in Ericsson), predvsem v Stockholmu, Helsinhborgu, Ludviki idr. Ne srednjem in severnem Švedskem so številne žage, tovarne pohištva, celuloze in papirja; švedsko pohištvo je zaradi kakovosti in dizajna zelo iskano v tujini. Velik del lesa predelajo v celulozo in papir (9,28 % mil. t. papirja, od tega 2,41 mil. t časopisnega; 4. na svetu). Za Švedsko je značilna industrija vžigalic (Jönköping, Tidaholm). Dobro razvita kemična industrija, predvsem izvozno usmerjena farmacevtska industrija in proizvodnja plastičnih mas. V Vinterviknu pri Stockholmu je znana Nobelova tovarna dinamita, v Stenungsundu, severno od Göteborga, je velik petrokemični kompleks (organske spojine). 16
Tekstilna industrija ima glavno središče v Norrköpingu, dobro razvita je tudi v Malmöju, Lundu, Göterborgu, Halmstadtu in Boråsu. Zaradi konkurence manj razvitih držav so se zmogljivosti zmanjšale za več kot tri četrtine, preostala podjetja so preživela s specializacijo v izdelke vrhunske kakovosti. Živilska industrija je predvsem na jugu države, kjer so glavna kmetijska območja. Švedska je znana še po steklarski industriji, v Kronobergu, Orreforsu (kristal) in Alsterbroju. Turizem Švedsko vsako leto obišče ok. 1 mil. tujih turistov. Najpomembnejši turistični območji sta otoka Gotland (letovišča Visby, Fårö, Stenkusten) in Öland. Med turisti je zelo priljubljena plovba po prekopu Göta. Na srednjem Švedskem so številna zimskošportna turistična središča (npr. Åre), v severnem delu pa velike možnosti avanturistične oblike turizma (znana pešpot Kungsleden, vsakoletni smučarski tek Vasa med Sälnom in Moro (90 km), čolnarjenje po divjih rekah. Promet Cestni promet Skupna dolžina cest je 136.223 km (72 % asfaltiranih, od tega 1061 km avtocest). Cestno omrežje je v južnem in srednjem delu Švedske gosto, proti Severu pa vse redkejše; na Severi je velik del cest makadamskih. Glavna povezava je cesta E4 vzdolž obale Botniškega zaliva (Stockholm Uppsala Sundsvall Umeå Luleå Haparanda, 1046 km). Otok Öland povezuje s celino 6070 m dolg most, eden najdaljših cestnih mostov v Evropi. Od leta 1994 gradijo cestno in železniško povezavo prek Öresunda med Kǿ benhavnom in Malmöjem, ki bo potekala po 1100 m dolgem predoru in 15 km dolgem cestno železniškem mostu. Železniški promet Švedska ima 10.856 km železniških prog (7270 elektrificiranih) z razmikom med tiri 1435 mm. Najpomembnejše železniške proge so Stockholm Göteborg ter železniška proga od Juga proti Severu (Trelleborg Karungi). Večino prog upravlja državno podjetje Švedske železnice, nekaj krajših odsekov pa zasebna podjetja. 17
Ladijski promet Trgovsko podjetje ima 430 ladij s skupno nosilnostjo 2,88 mil. t. Največja pristanišča so Göteborg, Malmö, Helsingborg in Stockholm. Številne trajektne povezave povezujejo Švedsko z Dansko, Nemčijo, Poljsko, Finsko, Estonijo idr. Švedska ima še 2052 km notranjih plovnih poti po večjih rekah in jezerih. Za turistični promet je zelo pomemben prekop Göta med Göteborgom in Stockholmom (560 km). Letalski promet Švedska im 48 letališč z rednim prometom: večja mednarodna letališča so: Stockholm (Arlanda), Göteborg (Landvetter) in Malmö (Sturup). Nacionalni prevoznik je SAS (Scandinavian Airlines System), v katerem ima trisedminski delež švedski partner ABA (50 % v lasti države, 50 % v zasebni lasti). Manjši letalski prevozniki so Malmö Aviation, Blue Scandinavia, Sunways Airlines, Transwede Airways, Air Nordic itr. 18
10.Naravne in kulturne znamenitosti Švedska je država, ki ponuja zelo veliko naravno in kulturno pestrost. V nadaljevanju bom predstavila nekaj možnih destinacij potovanja po Švedski. Drottningholm Poletna rezidenca švedskih vladarjev na otoku Lovön v jezeru Mälaren zahodno od Stockholma. Dvorec iz 17. 18. st. s parkom in gledališčem (zgrajeno 1766). Je tudi del svetovne dediščine Unesca. Slika 1: Del dvorca Gammelstad Cerkveno mesto na območju nekdanje naselbine Luleå s cerkvijo iz 14. st. in ok. 500 majhnimi lesenimi hišami, v katerih so prenočevali verniki, ki so prišli od daleč k maši. Prav tako del svetovne dediščine Unesca. Slika 2: Lesene hišice 19
Göteborg Pristaniško mesto ob izlivu reke Göta preliv Kattegat, gospodarsko in kulturno središče zahodne Švedske. Staro mestno jedro na levem bregu reke s katedralo (1815 25), Vzhodnoindijsko hišo (ok. 1750) z zgodovinskim, etnološkim in arheološkim muzejem ter Kronhus (1643 53) z Mestnim muzejem. Kulturno središče mesta je trg Göta z Muzejem umetnosti, gledališčem, koncertno dvorano, za njim zabaviščni park Liseberg. Slika 3: Katedrala v Göteborgu 20
Stockholm Glavno mesto in kulturno ter gospodarsko središče države ob iztoku jezera Mälaren v globok zaliv Baltskega morja. Staro mestno jedro na treh manjših otokih in severnem bregu: na otoku Helgeandsholm neobaročni parlament (Riksdag; 1898 1904), na sosednjem Stadsholmu renesančna kraljeva palača (1690 1745), katedrala (13. st.), kjer kronajo švedske kralje, Nemška cerkev (1638 42) in baročna Viteška hiša (Raddarhuset, 1641 76), na Riddarholmu Riddarholmska cerkev (v njej so pokopani švedski vladarji). Slika 4: Kaledrala 21
Slika 5: Parlament 22
11.Zaključek Ko sem zaključila z brskanjem podatkov in jih naposled tudi spravila v zapisano obliko, mi je postalo kar malo žal, ker se je skozi brskanje zbudila moja želja po raziskovanju novih stvari. Veselim se še mnogih takih izzivov. 23
12.Viri 1. NATEK, K. 1999. Države sveta 2000. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 2. KRUŠIČ, M., VOGLAR, D. 1995. Države in ljudje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 3. Geografske značilnosti Evrope. 2002. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 24