a p r i l 2 0 0 7, l e t n i k 5 6, š t e v i l k a 4
Veselo veliko noœ! To je vesela vest, ki jo Cerkev oznanja æe dve tisoœletji: Jezus, naø Odreøenik, je vstal od mrtvih. Veselo veliko noœ tebi... ki si okusil boæje usmiljenje in stopil na pot spreobrnjenja. Veselo veliko noœ tebi...... ki si se prepustil vodstvu Duha. Veselo veliko noœ tebi...... ki si prisluhnil Besedi Odreøenja in postal nova stvar. Veselo veliko noœ tebi...... ki si se odloœil za konkretna dejanja sprave. Veselo veliko noœ tebi...... ki si zaœutil nujo hoditi po poti za Gospodom. Veselo veliko noœ tebi...... ki izæarevaø Kristusovo dobroto. Veselo veliko noœ...... vsem vam, ki ste spoznali Kristusa, Luœ veœnega æivljenja in Mu stopili naproti, da Vaøe æivljenje preæari Njegova Luœ. Veselo veliko noœ...... tudi tebi, ki ti kljub dobrim sklepom, zaradi duhovne øibkosti, ni uspelo vztrajati v zvestobi Jezusu Kristusu. Vstali Jezus, ti me kliœeø, ker me ljubiø. V svojem vsakdanjiku te morem prepoznavati, kakor te je prepoznala Magdalena. Ti mi naroœaø:»pojdi in oznani mojim bratom...«vstali Jezus, pomagaj mi na poteh tega sveta, v druæini, v øoli, v pisarni in povsod, kjerkoli se nahajam, izpolnjevati to tvoje veliko naroœilo. To je dan Kristusa Gospoda! Veselimo se ga! Aleluja!
NAŠA LUČ Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja Soæitje je obogatitev Orgle»Jezus Kristus je bil spoœet od Svetega Duha...«Veœ partnerstev Vzroœek Evropskost slovenskih katoliœanov Rafaelova druæba danes Iz komentarja... Na kratko... Iz æivljenja naøih æupnij Dolgo potovanje k tebi Za najmlajøe Malo za øalo Oglasi 100 let Rafaelove druæbe Prva str. ovitka: Tamino Petelinøek: Pieta Druga str. ovitka: Joæe Kamin: Vstali Zveliœar Tretja str. ovitka: Martin Retelj: V Betfagi se je zaœela procesija na cvetno nedeljo Œetrta str. ovitka: Tamino Petelinøek: Cvetna nedelja 2 6 7 8 9 10 11 12 13 16 40 41 42 43 Velikonoœna voøœila, ki si jih izmenjujemo za ta praznik, so voøœila sreœe, veselja in vsega dobrega. Spraøujemo pa se, v œem je naøe velikonoœno veselje. Ali ni morda nevarnost, da besede, izraæene v voøœilih, postanejo nekaj povrønega, kar izrekamo samo z ustnicami, nekaj, za kar bi si æeleli, da bi bilo v polnosti res, a ne vemo, œe bo? Ali pa, œe v veri gledamo v izvir velikonoœne sreœe, ki je vstali Kristus, smo morda v drugi nevarnosti, da pogosto pozabljamo na to, da je vstali Gospod izvir naøega veselja. Ali lahko govorimo o veselju, ki temelji na Kristusovem vstajenju, a pri tem pozabljamo na smrt, trpljenje, kriæ, æeblje in biœ, s katerim je bil Jezus biœan? Ker imamo tako œloveøko naravo, je trpljenje prisotno v æivljenju vseh ljudi. Velikonoœno veselje ne odvzame trpljenja s sveta. Morda se bomo kar hitro sooœili s kako boleznijo, kriviœnostjo, nasiljem, brezposelnostjo ali s kakøno drugo preizkuønjo. Kako naj torej razumemo velikonoœno veselje, da ne bi bilo to zgolj navada in da ne bi temeljilo na odsotnosti naøega deleæa pri Kristusovi velikonoœni skrivnosti, pri njegovem trpljenju, smrti in vstajenju? Svetopisemska besedila nam pomagajo pri odgovarjanju na ta vpraøanja. Boæja beseda daje bogastvo in trdnost naøemu veselju ob Kristusovem vstajenju. Boæja beseda nam pravi, da je vstali Jezus tisti, ki je trpel in umrl; øe veœ, evangelist Luka je celo zapisal, da je bilo potrebno, da je Kristus-Mesija to pretrpel in øel v svojo slavo (prim. Lk 24,26). Sedaj razumemo, da Gospodovo novo, poveliœano æivljenje ni izbris njegovega trpljenja, kriæa in smrti, kot da se to ne bi nikoli zgodilo, ali pa da moramo to pozabiti. Ne, Jezusovo vstajenje je razkritje œudeæne æivljenjske sile, ki je bila navzoœa æe v Kristusovem æivljenju in trpljenju, v njegovi smrti, ki jo je doæivljal v zapuøœenosti, v ljubezni in v predanosti Oœetu ter bratom. Velika noœ ne odstrani bolezni, trpljenja in socialnih krivic, ampak nam pove, œe Kristus æivi v nas, nam vse to daje vedno veœ upanja, vedno veœ ljubezni in vedno veœ æivljenja. Praznik Gospodovega vstajenja nas vabi, da se vpraøamo, kaj lahko mi storimo z naøo ljubeznijo, z naøo razpoloæljivostjo, z naøim neposrednim poseganjem, z naøim optimizmom, z naøo odgovornostjo in krøœansko zrelostjo, ki izhaja iz Kristusa, da se razmere spremenijo. Æivljenje vstaja s Kristusom. Kristusovo æivljenje v nas nam omogoœa, da dajemo in priœujemo za æivljenje. Naj vstali Kristus s tem novim æivljenjem, z novim ognjem in veseljem napolni vsakega od vas, dragi bralci Naøe luœi, vaøe domaœe in sorodnike, in vse verne Slovence doma in po svetu. Metod Pirih, koprski økof
T E M A M E S E C A Soæitje je obogatitev Pomoæni økof v Münstru dr. Josef Voß je predsednik Komisije za pastoralo priseljencev pri Nemøki økofovski konferenci. Januarja letos je na letni konferenci økofijskih referentov in zastopnikov narodnih misij v Zagrebu pojasnjeval in odgovarjal na vpraøanja novinarjev o poloæaju tujcev v nemøki druæbi in Cerkvi. Naj najdejo svojo drugo domovino Najprej je treba pojasniti, kakøne so naloge Komisije. Nemøka økofovska konferenca jo je ustanovila zaradi priseljencev in vse bolj aktualnega pojava migracij v svetu. V njeno podroœje spada koordinacija duønega pastirstva za priseljence v njihovem narodnem jeziku. Drugo podroœje je posveœeno øirokemu krogu beguncev. Tretja aktivnost pa je koordinacija duhovne oskrbe Nemcev, ki æivijo po svetu. Vsako leto se v organizaciji komisije snidejo na posvet delegati in predstavniki razliœnih narodnih skupnosti ter økofijski referenti za to pastoralno podroœje. Osnovni namen komisije je pomoœ, da bi priseljenci mogli æiveti kot kristjani na svoj kulturni naœin, da bi v narodnih ali jezikovnih skupnostih mogli razvijati bogato versko in kulturno dediøœino in s tem ohraniti svojo identiteto.»æelimo, da pri nas najdejo svoje domaœe okolje in svojo drugo domovino,«poudarja økof Voß. Preseljevanje ni prehoden pojav Priseljenci pomenijo aktualen druæbeni izziv. Kakøen je zgodovinski in danaønji razvoj na tem podroœju? Tudi Nemœija je bila deæela izseljevanja. Praktiœno vse do druge svetovne vojne. Prvi veliki val priseljevanja pa je doæivela proti koncu vojne in v letih po njej, ko so Nemci iz vzhodnih deæel morali zapustiti svoje domove. Drugi val priseljencev je privabil hiter gospodarski razvoj, ki je potreboval veliko delovnih moœi. Prvi meddræavni dogovor za urejen prihod delavcev je 2 Pesem, druæenje in mladost. Tudi to je prihodnost naøih misij. bil podpisan z Italijo. Sledili so drugi in leta 1968 je bil podpisan tudi dogovor z Jugoslavijo. Takrat je veljalo prepriœanje, da so ti ljudje le zaœasno na delu v Nemœiji zaradi zasluæka in se bodo vrnili domov. To se je pokazalo kot velika utopija, œeprav so priøleki tudi sami govorili o sebi kot o gastarbajterjih, torej o gostujoœih delavcih. Posebna kategorija priseljencev so bili begunci iz dræav vzhodnega bloka. Nemœija jih je sprejemala do padca æelezne zavese in jih je bilo okrog 400 000. Kasneje je priøel skoraj milijon Nemcev iz Rusije. S tako øtevilnim priseljevanjem je Nemœija dosegla zgornjo mejo svojih moænosti in se je morala odloœiti za spremembo zakonodaje. Vendar se selitveni proces ni ustavil. Nov priseljenski val je sledil ob razpadu Jugoslavije.»Eno nam je postalo jasno pri naøem delu: migracije niso prehodnega znaœaja,«poudarja økof. To ni pojav, ki bi kmalu prenehal obstajati. Vzrok zanj je globalizacija druæb vsega sveta, torej del naøe stvarnosti. Vsako leto se odseli 140 do 150 tisoœ Nemcev, ker iøœejo drugje boljøe razmere in boljøo prihodnost. Naraøœajo moœni tokovi politiœnih beguncev iz deæel, kjer so se notranji spori razplamteli v dræavljanske vojne. Mnogi ljudje pa tiøœijo v Evropo zaradi hude bede, da bi ob tej bogati mizi naøli kruh za preæivetje. S tem problemom se sreœuje vsa Evropska skupnost. Komisija je priøla ob svojem delu do spoznanja, da je duhovna oskrba vseh vrst priseljencev del rednih nalog celotne Cerkve, obenem je v tem tudi prihodnost krajevnih Cerkva. Medsebojni doprinos Øtevilni priseljenci v Nemœiji so se reøili socialnih stisk,
T E M A M E S E C A osvojili so tudi novo kakovost dela in poslovnosti. Prejeli so veliko. Kaj so doprinesli dobrega Nemcem in Nemœiji? Nemœija mora biti hvaleæna priølekom za vse, kar so opravili v procesu obnove deæele po vojni in za gospodarski razcvet dræave. Seveda je prav tako res, da ta doprinos ni bil le enosmeren. Delavci gostje so postali najveœji ambasadorji Nemœije v svojih deæelah. Pri tem je treba upoøtevati øe posebej spodbujanje gospodarskega sodelovanja. Kar zadeva versko æivljenje, je Cerkev v Nemœiji pridobila iz zaklada globoke vernosti tujcev. Posebej je bila priœevalna verska dræa nekaterih slovanskih narodov, kot so Hrvatje in Poljaki pa tudi drugi. Iz lastne izkuønje ve, da so se mnogi sproøœeno vkljuœili tudi v nemøko Cerkev in sprejeli z razumevanjem njeno duhovno mentaliteto in dræo. Vse to so podpirale øtevilne iniciative, ki so spodbujale kulturne in verske kontakte razliœnih kultur. Ob tujcih so se nemøki kristjani sreœali s srœno in œustveno sproøœeno poboænostjo. Dar vsem je v obojestranskem sprejemanju duhovnih dobrin. Obogatitev, na pa nevarnost Je Nemœija tudi zaradi izkustva s priseljenci postala bolj odprta? To je po eni strani res in po drugi ne, zatrjuje naø sogovornik. Danes smo vsi postali veliko bolj odprti za vsakovrstno drugaœnost kot nekdaj. V Nemœiji je gotovo øe vedno zaznati nezaupanje ali celo tihi strah pred tujci. Zadnja leta je to povezano øe z dogodki, ki jih povzroœa terorizem in islamski fundamentalizem. Zaradi tega je nemøka javnost, posebej pa politika veliko bolj pozorna do priølekov z namenom, da svojim ljudem zagotovi varnost in zaøœito. Sam pa meni, da to ne zadostuje, da je potrebna tudi sprememba perspektive, da se v prvi plan postavi soæitje z ljudmi drugaœne kulture, jezikov in navad. Posebej naj bi to zagovarjali in podpirali kristjani. Cerkev je vesoljna, se pravi zgrajena od svojega zaœetka iz ljudi razliœnih jezikov, narodov in kultur in je to raznolikost vedno dojemala kot bogastvo, ne pa kot nevarnost.»to vrednoto moramo kristjani ponovno bolj priklicati v javno zavest tudi pri nas v Nemœiji,«spodbuja økof. Zgodovinske zasluge narodnih misij In kako gleda Cerkev na misije, ki jih vodijo narodni duøni pastirji? Ko so prihajali prvi tuji delavci v Nemœijo, se je nemøka Cerkev znaøla nekoliko v zadregi. Zdelo se je, da to presega njene moœi. Nemøki duhovniki in verniki enostavno niso bili pripravljeni na razliœne jezike, kulture, mentalitete v neposredni bliæini. In iz tega se je pojavila zamisel duhovne oskrbe, kakor jo priporoœa enciklika Pavla VI.»Populorum progressio«, v smislu, da se tem ljudem omogoœi duhovna domovina na tujem. Nastalo je dobro in lepo sodelovanje med nemøkimi økofijami in duhovniki, ki so prihajali iz deæel priseljencev. Ti niso opravljali le svojega duhovnega poklica, paœ pa so prevzeli nase tudi vsakovrstno socialno pomoœ svojim ljudem. Zaradi tega je veliko ljudi zelo navezanih na svoje duhovne in narodne centre v okviru æupnij. Reorganizacija æupnij Razmere so se spremenile in v Nemœiji poteka reorganizacija narodnih misij. Je to samo zaradi pomanjkanja denarja? Økof pritrjuje:»seveda, eden od razlogov je tudi finanœne narave. Vendar ni samo to. Drugi razlog je ta, da se je spremenila struktura priseljencev. Procesija v taboriøœu 3
T E M A M E S E C A V naøi økofiji se je npr. zmanjøalo øtevilo priseljencev. Nekateri so se vrnili nazaj v domovino, drugi so se prilagodili nemøki druæbi.«logiœno, da se postavlja vpraøanje, ali naj struktura misij ostane enaka øe naprej. Poleg tega je pri nekaterih narodnih skupnostih zelo teæko najti duhovnike iz domovine, ki bi priøli na to delo v Nemœijo. In treba je priznati, da je tudi narodne skupnosti zajel proces sekularizacije kakor vso zahodno kulturo. To pomeni, da tradicija nima veœ tako velikega pomena, kot je bilo to nekdaj. Drugaœe povedano, œe æeli nekdo biti danes æiv ud Cerkve, pa naj bo domaœin ali tujec, se mora za to odloœiti osebno in predvsem zares in trdno. Ta razvoj gre v Nemœiji zelo hitro in pred njim se ne bodo uspele reøiti tudi druge druæbe v Evropi. To spoznanje narekuje neko novo cerkveno zavest. Æupnijske skupnosti bodo morale marsikaj spremeniti v razumevanju same sebe in svojega notranjega æivljenja. Ne gre torej za razvoj, ki bi zajel samo narodne æupnije, ampak zajema celo Cerkev. Münstrska økofija je morala najprej narediti reorganizacijo lastnih æupnij, da bi se lahko odgovorno spoprijela s svojo prihodnostjo. Kako konkretno zgleda preoblikovanje narodnih misij? To je dokaj razliœno, pojasnjuje økof, in je tudi zapleteno, vendar navaja nekaj smernic. V enem primeru je treba zaobjeti veœje podroœje in ustanoviti nek osrednji veœji narodni center. Kdor hoœe, ga lahko doseæe, le pot je malo daljøa. Vsekakor ni veœ moæno ohraniti misije v vsakem kraju, kakor so bile doslej. Drugi model je v tem, da narodni duøni pastir prevzame manjøo nemøko æupnijo in obenem naprej vodi duhovno oskrbo svojih rojakov na øirøem podroœju. Ta Cvetna nedelja v taboriøœu v Vetrinju 4 Mladi na slovenskih misijah prejemajo prve zakramente. model ima øe eno pomembno dodano vrednost. V taki æupniji namreœ pride bolj do izraza, da so tako domaœini kot priseljenci del ene duhovne skupnosti. Imajo iste skupne prostore, kjer se sreœujejo vsak zase in tudi skupaj. Tretji model je predviden za narodno skupnost, ko zanjo ni mogoœe veœ pridobiti narodnega duønega pastirja. Ta skupnost se ne ukine, paœ pa spada v nemøko æupnijo, kjer so doloœeni odgovorni verniki, da se ta skupnost redno sreœuje in deluje.»pri vsem tem pa se moramo vsi øe veliko nauœiti,«poudari økof. Nihœe nima œarobne formule za ureditev vseh teh vpraøanj. Vendar je bilo nekako tako vedno v Cerkvi, vedno se je znaøla na poti, vedno je morala iskati nove moænosti æivljenja po evangeliju v konkretnih razmerah. Islam z evropskim obrazom Med priseljenci je veliko muslimanov. Veliko se govori o medreligioznem dialogu. Kako ocenjuje Cerkev ta dialog v Nemœiji?»Soæitje je naøa velika naloga,«nakaæe økof perspektivo. Nemœija ima 80 milijonov prebivalcev, od tega 8 milijonov priseljencev, torej 10 odstotkov - med njimi je 2,5 milijona muslimanov. Ti ljudje bodo ostali v Nemœiji, zato ne vidi druge poti kakor stvaren in poøten dialog z njimi. Najprej se morajo ljudje razliœnega prepriœanja med seboj spoznati. Ko se med seboj doæivijo, se laæje najde tudi pot, naœin sobivanja. Veliko æivljenjskih podroœij ponuja prostor za svobodno in iskreno soæitje kristjanov in muslimanov. Muslimani nas (tega ne smemo prezreti!) pogosto spominjajo, da kristjani premalo resno jemljemo svojo vero in ohranjamo krøœanske navade. To je naø problem, ne njihov.
T E M A M E S E C A Dejstvo je, da obstaja muslimanski fundamentalizem in terorizem. Vendar za to nismo upraviœeni sumiti vseh muslimanov, tako kot ni mogoœe obsojati vseh kristjanov, œe kje kdo od njih razpihuje vojno in dela nasilje. Prav tako morajo tudi muslimani pojasniti svoj odnos do fundamentalizma in nasilja in se omejiti od terorizma. To pa predvideva sprejem razuma v veri in spoøtovanje verske svobode, ki dopuøœa tudi spreobrnjenje, sprejem druge veroizpovedi. Za to seveda ne zadostuje samo medreligijski dialog, prej se morajo zgoditi vse drugaœni procesi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je katoliøka Cerkev v Evropi potrebovala kar veliko œasa, da je sprejela versko svobodo na naœin, kakor jo razumemo danes. Po njegovem je islam z evropskim obrazom moæen. Skrb za œlovekovo svobodo in druæine Vpliv Cerkve v Nemœiji. Koliko se sliøi in upoøteva njen glas v druæbi? Vsakdanji dogodki so zgovorni.»œe pomislimo, koliko ljudi vsak dan poskuøa nelegalno priti prek Gibraltarja iz Afrike v Øpanijo in potem naprej kamorkoli v Evropo, ali ko opaæamo, kako hitro rastejo v Nemœiji misije øpanskega jezikovnega kroga s priseljenci iz Latinske Amerike, ko opazujemo moœan migracijski tok iz vzhodne Evrope, tedaj postane stvar jasna: dokler gradimo obrambni nasip med bogatimi in revnimi deæelami, tako dolgo bo rasel tudi pritisk beguncev v zahodno Evropo.«Sodobno posredovanje informacij, mediji, moænosti potovanj, gospodarska soodvisnost - vse to samo øe pospeøuje ta pritisk. Danes poskuøa Evropa odgovoriti na to z omejevanjem priseljevanja in zapira svoje meje. Jasno pa je, da se na ta naœin ne da dolgoroœno reøevati tega problema. Økof meni, da je reøitev moæna samo z razvojno pomoœjo revnim deæelam. Pomagati jim je treba pri razvoju ekonomije in demokratiœnih struktur, da bi se v teh deæelah bolj spoøtovale pravice œloveka. To predpostavlja odpiranje zahodnih trgov za proizvode teh deæel, da bi mogla delovati uœinkovitejøa izmenjava dobrin. Dokler ni tega, bo Zahod vse bolj doæivljal pritisk laœnih ljudi, ko iøœejo zase primerno æivljenjsko okolje. Nemøka Cerkev se poskuøa vkljuœiti v razprave o teh pereœih vpraøanjih tudi glede zakonodaje, kako je treba zagotoviti œlovekove pravice priseljencev. Prizadevajo si, da se pravno zagotovi verska svoboda priølekov in da se zaøœiti njihovo druæinsko æivljenje. Za Cerkev je odloœilna etiœna raven zakonodaje o priseljencih. Opira se pri tem na besede papeæa Janeza Pavla II., ki je velikokrat poudarjal, da je œloveka vredno æivljenje mogoœe uresniœiti samo tedaj, œe si prizadevamo za praviœnost in mir. pripravil Janez Pucelj Cvetna nedelja med rojaki v Stuttgartu 5
S V E T A Z N A M E N J A Orgle»Njihov zvok more œudovito poveœati sijaj cerkvenih obredov ter duha silno dvigati k Bogu in vzviøenim reœem,«pravi liturgiœna konstitucija drugega vatikanskega koncila in hkrati doloœa, naj bi ta glasbeni inøtrument z bogato tradicijo v zahodni Cerkvi øe naprej imeli v veliki œasti. Dolga zgodovina orgel sega v predkrøœansko dobo. Takrat je prviœ uspelo Panovo pastirsko piøœal povezati z mehanizmom veœ tipk ter s pomoœjo meha pri dudah izvabiti iz nje zvok. Prvi inøtrumenti te vrste so bili zelo skromni: majhne orgle, ki so jih lahko nosili v rokah in so bile dolga stoletja v rabi. Pozneje je nastal veœji pozitiv, ki ga je bilo sicer mogoœe nositi, a so ga pri igranju postavili na tla. Æe v 10. stoletju so v Angliji zgradili orgle s 400 piøœalmi. Od 15. stoletja naprej poznamo velikanske lepe orgle z veœ klaviaturami za roke - imenujejo se manuali - in s pedalom, klaviaturo za noge. Orgle, ki so jih leta 1585 zgradili za Ma- Orgle v ljubljanski stolnici. 6 rijino cerkev v Gdansku, niso imele niœ manj kot 3752 piøœali. Tudi za ohiøje teh orgel, za zunanjo podobo, ki ji graditelji reœejo prospekt, je bilo vloæeno veliko umetniøkega truda. Naroœila so dobivali rezbarji in slikarji. Nemalokrat so orgelsko omaro opremili s poslikanimi krili. V postnem œasu, ko so orgle molœale, so jih lahko zaprli kakor kak krilni oltar. Orgle imenujemo»kraljico inøtrumentov«in upraviœenost tega imena se pokaæe, ko s svojim buœanjem napolnijo prostor kake katedrale; recimo z zvoki tokate in fuge v d-molu skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Øumeœe tonske kaskade ali preprost orgelski preludij, vse hoœe biti bogosluæje in œloveku pomagati, da lahko Boga slavi, prosi in se mu zahvaljuje. Na mnogih orgelskih odrih in orgelskih ohiøjih so upodobljeni radoæivi in prekucajoœi se angelœki, ki imajo v rokah glasbene inøtrumente, ali pa kralj David, predpevec Sinagoge kakor tudi Cerkve, s harfo v rokah. Tu je v podobi prikazano, kar orgle izraæajo z zvokom: hvala in toæba, zahvala in proønja. V veœnem æivljenju pa bo samo øe hvala. Praeludium vitae aeterne - Preludij veœnega æivljenja. Te besede so napisane na ohiøju nekih orgel v severni Evropi. Izraæajo, da so orgle namenjene predvsem boæji œasti.
»Jezus Kristus je bil spoœet od Svetega Duha...«85. Zakaj je Boæji Sin postal œlovek? Zaradi nas ljudi in zaradi naøega zveliœanja si je Boæji Sin v naroœju Device Marije po delovanju Svetega Duha privzel meso. Nas greønike je hotel spraviti z Bogom, nam oznaniti njegovo neskonœno ljubezen, biti za nas vzor svetosti in nas napraviti»deleæne Boæje narave«(1 Pt 1,4). 86. Kaj pomeni beseda»uœloveœenje«? Cerkev z besedo»uœloveœenje«oznaœuje skrivnost œudovitega zdruæenja boæje in œloveøke narave v eni sami boæji osebi Besede. Da bi izpolnil naøe odreøenje, se je Boæji Sin uœloveœil, postal je»meso«(jn 1,14), resniœno œlovek. Vera v uœloveœenje je razloœevalno znamenje krøœanske vere. 87. Na kakøen naœin je Jezus Kristus pravi Bog in pravi œlovek? Jezus je neloœljivo pravi Bog in pravi œlovek, v edinosti svoje boæje osebe. On, Boæji Sin, ki je»rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Oœetom«, je postal pravi œlovek, naø brat, in sicer ne da bi prenehal biti Bog, naø Gospod. 88. Kaj v tem pogledu uœi kalcedonski koncil (leta 451)? Cerkveni zbor v Kalcedonu uœi izpovedovati, da»je Sin, naø Gospod Jezus Kristus, popolnoma isti. Isti je popoln v boæanstvu in popoln v œloveøkosti; resniœno Bog in resniœno œlovek, obstojeœ iz razumne duøe in iz telesa. Prav isti je enakega bistva z Oœetom po boæanstvu in enakega bistva z nami po œloveœnosti, v vsem nam enak razen v grehu (Heb 4,15). Pred vsemi veki je bil rojen iz Oœeta po boæanstvu, v poslednjih dneh pa je bil isti zaradi nas in zaradi naøega zveliœanja rojen iz Device Marije, Boæje Matere, po œloveøki naravi.«89. Kako Cerkev izraæa skrivnost uœloveœenja? To izraæa z izpovedovanjem, da je Jezus Kristus pravi Bog in pravi œlovek. Ima dve naravi, boæjo in œloveøko, K R A T K I K A T E K I Z E M ki nista pomeøani druga z drugo, temveœ zedinjeni v eni sami osebi Boæjega Sina. Zato je torej treba v Kristusovi œloveøki naravi vse - œudeæe, trpljenje, smrt - pridevati njegovi boæji osebi, ki deluje po privzeti œloveøki naravi.»o edinorojeni Sin in Beseda Boga samega, œeprav si nesmrten, si se hotel zaradi naøega zveliœanja utelesiti iz svete Bogorodice in vedno device Marije (...), Ti, ki si eden od Svete Trojice, slavljen z Oœetom in Svetim Duhom, reøi nas!«(bizantinska liturgija sv. Janeza Zlatoustega) 90. Ali je uœloveœeni Boæji Sin imel duøo s œloveøkim spoznavanjem? Boæji Sin si je privzel telo, oæivljeno z razumno œloveøko duøo. S svojim œloveøkim razumom se je Jezus nauœil veliko stvari z izkuønjo. A tudi kot œlovek je imel Boæji Sin notranje in neposredno spoznavanje Boga, svojega Oœeta. Prav tako je segal do skritih misli œloveøkega srca in popolnoma poznal veœne naœrte, ki jih je razodel s svojim prihodom. 91. Kako soglaøata dve volji uœloveœene Besede? Jezus ima boæjo voljo in œloveøko voljo. V svojem zemeljskem æivljenju je Boæji Sin œloveøko hotel, kar je skupaj z Oœetom in Svetim Duhom odloœil za naøe zveliœanje. Kristusova œloveøka volja je pokorna; ne upira se in ne nasprotuje, temveœ se podreja njegovi boæji volji. 92. Ali je Kristus imel resniœno œloveøko telo? Kristus si je privzel resniœno œloveøko telo, s katerim je nevidnega Boga napravil vidnega. Zato smemo Kristusa upodabljati in œastiti na svetih podobah. 93. Kaj predstavlja Jezusovo srce? Jezus nas je poznal in ljubil s œloveøkim srcem. Njegovo srce, prebodeno za naøe zveliœanje, je simbol tiste neskonœne ljubezni, s katero Jezus ljubi Oœeta in prav vsakega œloveka. 94. Kaj pomeni izraz:»spoœet od Svetega Duha...«? To pomeni, da je Devica Marija spoœela veœnega Sina v svojem naroœju od Svetega Duha in brez sodelovanja moæa:»sveti Duh bo priøel nadte«(lk 1,35), ji je rekel angel ob oznanjenju. 7
M L A D I N S K A S T R A N Veœ partnerstev Draga Petra! S kolegi nas veœkrat odnese v isto debato: nekateri izmed njih vztrajno trdijo, da ne vidijo razloga, zakaj ne bi lahko nekdo imel veœ partnerjev hkrati, seveda pod pogojem, da so o tem seznanjeni in vsi sprejmejo skupne pogoje. Ne morem sprejeti tega staliøœa, vendar ga tudi ne znam zagovarjati. Kaj ti praviø na to? Leona Draga Leona! Najprej bi rada poudarila, da obstaja temeljna razlika med prijateljstvom in partnerskim odnosom (ko ob tem misliø na zvezo med fantom in dekletom, moøkim in æensko). Lahko imamo razliœna prijateljstva, in dobro je, da jih imamo veœ, ki nas bogatijo intelektualno, œustveno in duhovno. Œeprav partnerski odnos zajema tudi prijateljstvo, pa je ta odnos v osnovi øe drugaœne narave. Je odnos med moøkim in æensko (ali fantom in dekletom), ki æelita ljubiti drug drugega v æivljenjski zdruæitvi in v vzajemnem darovanju. Sveto pismo opisuje trenutek, ko Adam sreœa Evo in jo prepozna za»svojo«, kot enega kljuœnih dogodkov v zaœetku stvarjenja.»to je zdaj kost mojih kosti in meso mojega mesa; zaradi tega bo zapustil moæ oœeta in mater in se dræal svoje æene in bosta eno telo.«moæ tu ne izrazi samo veselja nad sreœanjem æene, ampak tudi prepozna lastno identiteto, kdo je on sam. Partnerski odnos, kot je zapisan v œlovekovo naravo, je tisti kraj, ki omogoœa rast v podobnosti Bogu in zdruæitev v ljubezni, ki pa par poveæe tudi z Bogom. S poroko tako postane ljubezen resniœnost, ki jo udejanja skupno æivljenje, v vsakdanji konkretnosti, sprejemanju, dajanju.»dragocen si v mojih oœeh, nezamenljiv, ker te ljubim.«ljubim te popolnoma (oz. si to æelim), zato ne iøœem nadomestila za tvoje 8 Ana in Werner z Dunaja sta supaj æe 41 let. nepopolnosti. Sprejmem tudi to, da mi ne moreø dati vsega. Morda pa je to, da ne zmorem ljubiti drugega z njegovo nepopolnostjo ali da se mi zdi, da mi drugi ne daje dovolj, znamenje, da je tudi moja ljubezen nepopolna? V resnici je samo Eden, ki je sposoben ljubiti prvi in vnaprej, œeprav najbolj pozna naøe omejenosti in greh. Zato tudi z Njim postane mogoœe, œesar sami ne zmoremo - œe æivimo ta odnos po evangeliju, postane Tisti, ki lahko izpolni neizpolnjeno. Ali se ti zdi sprejemljivo imeti veœ partnerjev, je odvisno tudi od tega, kdo je zate drugi. Œe greø v odnos do drugega z æeljo, da bi ljubila popolnoma - œe ga ne jemljeø æe vnaprej kot le prehodno izkuønjo, ampak kot œloveka, ki ga æeliø ljubiti, skupaj z njim v æivljenju nekaj zgraditi, tedaj postane bolj razvidno, da je»zgolj pobiranje dobrih plati«pri drugem slepa ulica sebiœnosti in preraœunavanja v odnosih - kar ne gre skupaj s teæenjem po popolni ljubezni. Tu se kakøna kompromisarska varianta ne izteœe. Vse je torej v tem, ali ljubiø partnerja scela, popolnoma in potem ni ne vpraøanja ne moænosti za øe enega ali veœ njih. Lahko pa se greø navidezno ljubezen, ki dopuøœa vse, tudi veœ partnerjev. Œlovek pa ni ustvarjen tako. Lep pozdrav. Petra
Vzroœek Podruæniœna cerkev Marijinega vnebovzetja. Informacije: Æupnijski urad Predloka, Predloka 14, 6275 Œrni Kal. Dostop: z avtom. Glavni romarski shod: veliki ømaren. Tam kjer se sreœujeta istrski in kraøki svet, nedaleœ od malega koøœka slovenske obale, ob izviru Riæane, ki prinaøa æivljenje in rast vsej okolici in øe dlje, so si naøi predniki postavili cerkvico, posveœeno Materi Boæji. Na samem, sredi doline, obdana s topoli, cipresami in drugim drevjem, vabi, naj si obiskovalec odpoœije svojega duha v zbranosti. Zaradi vodnega izvira, od koder je speljan riæanski vodovod v vse kraje ob naøi obali, je tudi cerkev ograjena z visoko æiœno ograjo. O preteklosti kraja ni zapisano veliko. Æe ime samo pa povzroœa nekaterim teæave. Najbræ ima zvezo z izvirom. Tu priteka na povrøje voda iz øirokega kraøkega zaledja, ki seæe na drugo stran Slavnika v Matarsko podolje. Voda, ki je v teh krajih æivljenjsko pomembna, je vedno privabljala ljudi, da so se naseljevali ob njej. V okolici boste naøli stara naselja s œudovitimi cerkvicami. Prav blizu so svetovno znane Hrastovlje ali pa Zanigrad. Zadnji je postal znan po motivu iz tamkajønje cerkve, ki ga je uporabil za boæiœna voøœila leta 1990 papeæ Janez Pavel II. Zgodovinarji pravijo, da je bil verjetno na Vzroœku leta 804 tisti shod, kjer se je obravnaval riæanski placit. Z njim naj bi uredili sporne odnose med staroselci, ki so se ob selitvah narodov obdræali v obalnih mestih, in priseljenim slovenskim prebivalstvom. Zopet, tokrat izrecno, se Vzroœek omenja v dokumentih leta 1580. V 16. stoletju sta namreœ k slavi in pomembnosti boæjepotne cerkve pripomogli Marijini bratovøœini iz Predloke in Kubeda, ki sta imeli v njej svoj sedeæ. Ti dve je 21. februarja 1580 vizitator Avguøtin Valiero iz Verone zdruæil v eno. Pri tem je zapisal tudi pravice in dolænosti njenih œlanov. Æupnikoma iz Predloke in Kubeda, ki sta maøevala po njihovem namenu, je morala bratovøœina za to vsako leto darovati dve meri vina. V ljudskem izroœilu je ohranjen spomin na romanja ob Marijinih praznikih. Posebno obiskani so bili romarski S L O V E N S K A D E D I Ø Œ I N A shodi na veliki in mali ømaren ter v zaœetku adventa in posta. Z najveœjimi shodi pa so bili povezani tudi semnji, saj je bila velika mnoæica, ki se je sem zgrnila iz Istre, s Krasa in z obale, najboljøa priloænost za izmenjavo dobrin. Danaønjo podobo je dobila cerkev pred drugo svetovno vojno. Takrat je bila zadnjiœ temeljito obnovljena. Sredi tridesetih let, ko so Italijani od tod napeljali prvi veliki vodovod, so tudi prenehali pokopavati mrtve. O nekdanjem pokopaliøœu zdaj priœa le ohranjen zid, ki obdaja cerkev. Danaønja cerkvena oprema je skromna. Najdragocenejøa sta seveda Marijina slika in kip. Tega zadnjega so obnovili pred vojno v Trstu, nato pa ob velikih slovesnostih iz æupnijske cerkve v Predloki prenesli na Vzroœek. To ni bila takrat le velika verska manifestacija, ampak tudi narodna, saj so Italijani preganjali vsak shod, kjer se je govorilo slovensko. Novi œasi so tudi v teh krajih osiromaøili versko æivljenje. Ni veœ velikih romarskih shodov niti semnjev. Marijina cerkev na Vzroœku zdaj najbolj zaæivi o velikem ømarnu, ko se tu zberejo verni Istrani, prebivalci bliænjih vasi in od drugod. Œe se boste kdaj v tem œasu pridruæili reki turistov, ki na naøi obali iøœe osveæitve, na veliki ømaren obiøœite Vzroœek. Doæiveli boste vernost tukajønjega prebivalstva, ki se vœasih zdi skrita ali pozabljena. Ob takih dneh pa privre na dan kakor sveæa voda iz bliænjega izvira. 9
K O M E N T A R M E S E C A Evropskost slovenskih katoliœanov Nedavno so v Sloveniji poslali v medijski prostor vest, da nekateri v Evropi razmiøljajo o skupnem nadnacionalnem, (verjetno je miøljen naddræavni), uœbeniku zgodovine. Kako lepa ideja! Nemøki otroci bi se v øoli uœili tudi o slovenski zgodovini. V slovenskih øolah bi se uœili o pogumnih katoliøkih Ircih, nekdaj vplivnih Litavcih... Ni kaj! Genialna ideja za naivneæe! In takih je v vrstah slovenskih katoliœanov veliko. Zato se jim je po drugi svetovni vojni zgodilo, kar se jim je. Zato imajo v slovenskem glavnem mestu oblast, kot jo imajo. Podobno se dogaja tudi drugod po Evropi in Slovenci oziroma slovenski katoliœani nismo v neumnostih nobena evropska posebnost! 10 Zamisel o skupnem evropskem uœbeniku zgodovine je ali dobronamerna, vendar naivna, ali pa lumparija. Njena ærtev bi bili predvsem majhni narodi, ki bi se morali odpovedati velikemu delu svoje zgodovine, ker nas je toliko, kot nas paœ je. Skupen evropski uœbenik namreœ ne more biti povzetek zgodovin vseh evropskih narodov, ampak nekakøna meøanica ali bolje zmes po nekem kriteriju sorazmernosti. Si lahko predstavljate, kako naj bi priøla Evropa do skupnega evropskega uœbenika, œe øe do evropske ustave ne more, œe ne more sprejeti v uvod ali preambulo omembe krøœanstva? Vpraøanje skupnega evropskega uœbenika zgodovine moramo izrabiti za razmislek o naøem odnosu do Zdruæene Evrope. Slovenci smo bili dejansko v Evropi do naøe vkljuœitve v staro ali prvo Jugoslavijo. Potem se je zaœela naøa pot navzdol. Pravzaprav druge niti ni bilo, toda kljub temu ne moremo zanikati, da v sedmih desetletjih Jugoslavije nismo izgubili velikega dela evropske identitete, ki jo sedaj s tolikimi napori iøœemo. Naøa evropska identiteta je bila dvojna: krøœanska oziroma katoliøka in habsburøka, œe smo malo neprecizni. Ni bilo vse idealno, toda nismo samo preæiveli, ampak smo se tudi razvili. Zakaj? Ker smo ostali zvesti slovenstvu, ker so se slovenski prvi duhovniki odloœili, da bomo Slovenci v cerkvah molili slovensko! V øtevilnih primerih se je slovenstvo poistovetilo s katoliøtvom. Danes ne moremo veœ trditi, da je dober Slovenec tudi dober katoliœan. Kljub temu pa tudi ne moremo zanikati, da je odpad od vere pogosto povezan z odpadom od naroda. Œe sedaj zgodbo obrnemo, potem moramo ugotoviti, da moramo biti Slovenci, œe æelimo obstajati kot evropski narod, najprej zvesti sami sebi. S potujœevanjem Evropi niœ ne prinaøamo, ker svojo identiteto izvotlimo, nismo veœ izseljenci ali priseljenci, ampak pritepenci, ljudje brez vsebine, ljudje, ki iøœejo nove gospodarje. Nikoli ne bo Evrope brez jezika in brez kulture, katere temelj je jezik. Zgodovina krøœanstva nas uœi, da jezik oziroma razliœni jeziki niso ovira v æivljenju neke velike skupnosti, ampak sta to predvsem napuh in prevzetnost na eni, in podrepniøtvo na drugi strani. Evropski katoliœani in znotraj njih tudi slovenski, bi lahko s svojo zgodovinsko izkuønjo pomagali. Evropi, ki naenkrat ne ve ne kam, ne kod, øe najmanj pa kako. Mirne duøe pa se je pripravljena odpovedati krøœanstvu, ki je njena edina duhovna vez. Nekdanje zahodnoevropske katoliœane je v veliki meri razvodenila pop (ne)kultura,»komunistiœne«zlom komunizma in hlastanje za potroøniøko druæbo. Mislim, da smo oboji æe plaœali dovolj velik davek œasu in velikim spremembam, in da bi ponovno kazalo stopiti trdno skupaj. Ne zaradi uœbenika, ampak zaradi nas, ki za svojo versko svobodo potrebujemo zdruæeno Evopo. Ta pa ima smisel le, œe bomo ostali Slovenci! Stane Granda
R A F A E L O V A D R U Æ B A Rafaelova druæba danes Poleg dejavnosti, ki smo vam jih predstavili v prejønji øtevilki, je Rafaelova druæba v preteklem letu pripravila øe nekaj drugih dogodkov. Mnogim romarjem, ki se udeleæujejo Sreœanja treh Slovenij na Svetih Viøarjah, je dobro poznan Ehrlichov dom, ki pa je øe posebno zaæivel v juliju, ko se je v njem odvijal øtudijsko-poœitniøki teden za mlade. Deset»uka æeljnih«øtudentov si je poleg oddiha zaæelelo v teh poœitnicah napolniti svoje glave z novim znanjem. Mladi so se v sproøœenem vzduøju prek predavanj in pogovorov poglabljali v æivljenje in delo dr. Lamberta Ehrlicha in v problematiko zamejskih Slovencev. Øe posebno doæiveto je bilo sreœanje z zamejci iz Ziljske doline s Koroøke. Za razvedrilo so se mladi povzpeli na bliænje vrhove in se sprehodili do Rabeljskih jezer ter obiskali korita Predilnice. Prav tako so dogajanje v naøem domu na tromeji popestrili Ehrlichovi dnevi v novembru pod mentorstvom prof. dr. Roberta Petkovøka. Udeleæenci so se posvetili dvema temama, filozofskim temeljem nacionalne identitete in ozaveøœanju slovenskega prostora o izseljenstvu. S Poletnim festivalom mladih, ki je potekal od 24. do 30. julija, smo æeleli v program Rafaelove druæbe povabiti mlade Slovence iz Slovenije in tujine. Ob sploøni mladinski dejavnosti, ki je vkljuœevala øportno, filmsko, domoljubno, promocijsko-turistiœno, dramsko in glasbeno aktivnost, je festival zdruæeval na eni strani lokalno slovensko raven, na drugi evropsko, obenem pa z neposrednimi sreœanji vkljuœeval povezovanje in aktualizacijo izseljenske problematike. Poleg dramske delavnice pod vodstvom mag. Andreja Vajevca so se mladi lahko udeleæili kolesarjenja po Sloveniji ali peø romanja iz Moravœ na Pohorje. Festival se je zakljuœil z javno prireditvijo, na kateri so udeleæenci svoja doæivetja in rezultate dramske delavnice predstavili øirøi javnosti. V okviru obhajanja 100-letnice Rafaelove druæbe smo v sodelovanju z Mladinsko informacijskim centrom pripravili pet javnih razprav o prihodnosti Evrope. Tematike celotnega sklopa so poskuøale zajeti vse bistvene teme, ki se javljajo ob vpraøanju prihodnosti slovenske skupnosti doma in po svetu. Izbrali smo strokovnjake, ki so priznani poznavalci obravnavanih tem. Kratkemu predavanju posameznega gosta je sledila debata, v kateri so predavatelji sooœali argumente, vkljuœili pa so se tudi posluøalci z vpraøanji in mnenji. Javne razprave o prihodnosti Evrope so bile razporejene od februarja do oktobra, izvzeti so bili poletni meseci, potekale pa so v Duhovnem srediøœu sv. Joæefa v Ljubljani. Prva Javna razprava na temo»nacionalna identiteta v Evropi«je potekala 30. marca. Na razpravi sta sodelovala doc. dr. Bojan Æalec in dr. Dean Komel. Sooœili smo se z vpraøanjem obstoja nacionalne identitete v Evropi in obstojem slovenskega naroda, kakøne so naøe moænosti razvoja in nacionalnega preæivetja znotraj øtevilœno moœnejøih evropskih narodov in kakøno odgovornost pri tem nosimo mi. Predavatelja sta spregovorila o pomenu naroda, o osebni in nacionalni identiteti, o vlogi religije in øolstva kot pomembnih dejavnikih pri ohranjanju nacionalne identitete. Druga javna razprava na temo»rodnost in prebivalstvena politika v Evropi«je potekala 20. aprila. Okrogla miza je prikazala stanje in perspektive razliœnih okolij ob zdajønjih trendih, predavatelji pa so poskusili odgovoriti tudi na vpraøanje, kako naj se trend obrne in kakøni ukrepi bi omogoœili zadosten naravni prirast. Ob tem smo se posvetili tudi vpraøanju vraœanja Slovencev iz tujine. Se nadaljuje Udeleæenci viøarskega tedna so spoznavali æivljenje in delo dr. Lamberta Ehrlicha ter problematiko zamejskih Slovencev. 11
P R I S L U H N I M O D O M O V I N I Iz komentarja... Jurij Paljk v Druæini Odprto pismo duhovnikov novogoriøkega pastoralnega obmoœja italijanskemu predsedniku Napolitanu po njegovih grobih izjavah na raœun»slovanov«v nesreœnem nagovoru na dan spomina, s katerim se v Italiji spominjajo istrskega povojnega eksodusa in svojih ærtev ob koncu vojne, je lep primer, kako bi se bilo potrebno pogovarjati in razmiøljati. Vpraøanje pa je, ali bo pismo primorskih duhovnikov doseglo svoj namen, saj je bilo in bo objavljeno le v preteæno slovenskih œasnikih. Na italijanski strani zaenkrat øe nismo zasledili nobene omembe tega pisma, kar je sicer stara in æe stokrat povedana stvar, a dejstvo je, da je dialog med tistim, ki noœe sliøati, in tistim, ki skuøa nekaj dopovedati, vedno nemogoœ. In kaæe, da je tako in bo tako tudi (vsaj za nekaj œasa øe gotovo!) ostalo. Napisal sem, da je bil nagovor italijanskega predsednika»nesreœen«, ker je spet odprl nikdar zaceljeno rano povojnih pobojev, ki jih je italijanski predsednik ponovno prikazal kot barbarsko dejanje»slovanov«. Iz njegovega nagovora je bilo œutiti tudi izrazito odklonilen odnos do»slovanov«, ki naj bi po njegovem imeli»ekspanzionistiœne teænje«. Za kakøne teænje po italijanskem ozemlju gre, italijanski predsednik ni povedal, kot seveda tudi ni povedal, kako bi lahko ob Italiji æiveœi»slovani«, ki jih je zelo malo v primerjavi s øtevilnejøim italijanskim narodom, osvojili italijansko ozemlje. Jasno, da zavestno poudarjam nekatere besede in misli, ki jih je bil italijanski predsednik izrekel, ker smo Slovenci, ki æivimo v Italiji, zares æe œez glavo siti tega, da se vsako leto znova (pred vsakimi volitvami pa vedno!) obnovi stara»øtorija«o tem, kako da smo»slovani«krvoloœna drhal, ki da je pobijala nedolæne Italijane in jih metala v brezna»samo zato, ker so bili Italijani«. Ta krilatica, da smo»slovani«pobijali in metali v brezna po drugi vojni»ljudi samo zato, ker so bili Italijani«, se je v Italiji zelo dobro prijela, z njo nam streæejo nenehno in ob vsaki priloænosti. Œe se spominjate filma Italijani dobri ljudje (»Italiani brava gente«), boste razumeli, kaj pomeni, da se v Italiji v javnosti øe vedno kot dejstvo razøirja, kako da so Italijani v bistvu dobri ljudje, ki niso nikdar niœesar za- 12 greøili. In vpraøali se boste, kako je mogoœe, da sami ne razmislijo, kaj je povzroœil faøizem. A povpreœen Italijan ne ve veliko o faøizmu, niti tega ne, da so Italijani imeli med drugo svetovno vojno tudi svoja taboriøœa za»slovane«. O Rabu v sredstvih javnega obveøœanja ne govorijo veliko (œe sploh!) in o bliænjem Gonarsu tudi ne, kot da faøizma nikdar ne bi bilo, kar je najbolje ubesedil nekdanji italijanski premier Berlusconi, ko je pred leti v javnosti dejal, da je bilo Mussolinijevo poøiljanje ljudi v konfinacijo v bistvu samo poøiljanje ljudi na poœitnice. Marko Peœauer v Delu Na slovenskem politiœnem prizoriøœu se dogajajo velike spremembe. To je sicer tako oœitno, da za tako ugotovitev ne potrebujemo ravno javnomnenjske raziskave, vendar rezultati ankete Dela to lepo kaæejo. Razmerja med politiœnimi strankami so æe opazno drugaœna, kot so jih pokazale zadnje volitve, øe posebno na levici. Javnomnenjska podpora LDS, ki je bila nekoœ najmoœnejøa opozicijska stranka in je imela v parlamentu le malo manj poslancev kot vodilna vladna SDS, je padla pod vse zgodovinske meje in tudi pod psiholoøko mejo desetih odstotkov. To se dogaja hkrati s tem, ko je LDS v parlamentu ostala æe brez øestih poslancev, ki so prestopili med samostojne, tako da tudi njena realna moœ v parlamentu œedalje bolj slabi. Vpraøanje je, kaj je bilo prej, a kot œedalje veœ poslancev LDS ne prepozna veœ kot svojo stranko, tako tudi vse veœ volivcev te stranke ne prepozna za svojo. Raste pa podpora SD. Tolikøen deleæ glasov, kot ga je dobila v tokratni anketi Dela, ni dobila øe nikoli. Videti je, da se volivci, ki so se odvrnili od LDS, v ne tako majhnem deleæu odloœajo za SD. Morda jim bodo kmalu sledili tudi poslanci. Za zdaj ima LDS øe vedno skoraj dvakrat toliko poslancev kot SD. Ne glede na to pa bo realni politiœni vpliv slednje v prihodnje øe naraøœal. Glasovi tistih, ki so obupali nad LDS, ne prehajajo na nasprotni politiœni pol. Delno se selijo k SD, œedalje bolj pa je opazno, kot je razvidno tudi iz ankete Dela, da ta del javnosti priœakuje neko novo levo stranko. Zdi se, da se zamere do vladne strani poveœujejo, LDS pa v oœeh tega dela javnosti izgublja zato, ker ni sposobna dati glasu temu nezadovoljstvu in ponuditi alternative, ampak se izgublja v notranjih sporih.
P R I S L U H N I M O D O M O V I N I Na kratko... Na strateøkem svetu vlade RS za zunanjo politiko, ki se je sestal v razøirjeni sestavi na razpravi o odnosih s Hrvaøko, so se dogovorili za redna sreœanja sveta. Udeleæenci posveta so se strinjali, da je treba»opustiti medsebojne, strankarske politiœne razlike in preiti k soglasni, œimbolj enotni zunanji politiki, ko gre za odnose med Slovenijo in Hrvaøko«. Prav tako so se dogovorili tudi za pripravo seznama o vseh spremembah, ki so se zgodile na meji med dræavama po 25. juniju 1991 in ki so v nasprotju s sklepi Badinterjeve komisije, v katerih med drugim piøe, da so vsakrøni enostranski ukrepi katerekoli dræave neveljavni. * Veljati je zaœel zakon o verski svobodi, ki na novo doloœa pravice in merila za registracijo verskih skupnosti. Z zakonom naj bi na novo in v skladu z evropskimi in drugimi modernimi standardi ter mednarodnimi dokumenti uredili podroœje verske svobode. Zakon cerkve in druge verske skupnosti opredeljuje kot sploøno koristne organizacije, verska skupnost pa se lahko registrira, œe ima vsaj sto polnoletnih œlanov - slovenskih dræavljanov oziroma tujcev, ki imajo stalno prebivaliøœe v Sloveniji - ter œe izkaæe delovanje v Slo- veniji v zadnjih desetih letih. Registracija je predpogoj za priznavanje doloœenih pravic. Zakon vkljuœuje tudi doloœbe o verski duhovni oskrbi v vojski, policiji, zavodih za prestajanje kazni ter bolniønicah in socialnovarstvenih zavodih. Dræava bo verskim usluæbencem krila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je doloœena najmanj v viøini 60 odstotkov povpreœne meseœne plaœe. To bi ob povpreœni plaœi 1275 evrov, kot je predvideno za leto 2007, pomenilo, da bi dræava krila pribliæno 166 evrov za prispevke posameznega duhovnika meseœno. * Deæelni svet Furlanije-Julijske krajine (FJK) je s 33 glasovi za, ki jih je prispevala leva sredina, in 25 proti sprejel nov deæelni volilni zakon. Kot piøe træaøki Primorski dnevnik, zakon prinaøa t. i. evropski model zastopstva, ki bo olajøal izvolitev predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Odloœitev sveta FJK je æe pozdravil Svet slovenskih organizacij (SSO). Izglasovani evropski model zastopstva, ki je æe predviden v italijanski zakonodaji za evropske volitve, daje manjøinski stranki moænost izvolitve svojega predstavnika v povezavi z veœjo stranko. Ta model za manjøinsko stranko predvideva 1-odstotni volilni prag, ki mora v povezavi z drugo preseœi 4-odstotni prag. Kulturno druøtvo Franc Poæun Zabukovje je nastopilo med rojaki v Berlinu. 13
S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A Letoønjo zimo si bodo mnogi zapomnili po nadpovpreœno visokih temperaturah in skromni sneæni odeji, kar je øe posebej prizadelo smuœiøœa. Kot ugotavljajo v Zdruæenju slovenskih æiœniœarjev, je precej upadel obisk na manjøih smuœiøœih, medtem ko imajo npr. na Kaninu najboljøo sezono v zadnjih 15 letih. V primerjavi z lansko rekordno zimo, ko so na 44 slovenskih smuœiøœih zabeleæili rekordnih 1,94 milijona smuœarjev, bo obisk letos skoraj 60 odstotkov manjøi. * Œeprav postaja rak z razvojem novih naœinov zdravljenja v œedalje veœ primerih ozdravljiv, v Sloveniji vsako leto za to hudo boleznijo oboli skoraj deset tisoœ ljudi, v celjski regiji pa pribliæno 1100 prebivalcev. V letu 2005 je na Celjskem zaradi raka umrlo 755 ljudi, med njimi 351 æensk, ki jih najbolj ogroæa rak dojk, in 404 moøkih, ki veœinoma zbolevajo za pljuœnim rakom. * Cene æivljenjskih potrebøœin so bile februarja v primerjavi z januarjem niæje za 0,2 odstotka. Tako je Slovenija tudi drugi letoønji mesec beleæila deflacijo. Negativna rast je bila posledica 0,2 odstotka niæjih cen blaga in 0,1 odstotka niæjih cen storitev. Inflacija na letni ravni se je februarja zniæala z januarskih 2,7 odstotka na 2,1 odstotka, povpreœna letna inflacija pa je ostala na januarski ravni 2,5 odstotka. * Tradicionalni æe 14. pohod po Jurœiœevi poti od Viønje Gore do Muljave je na plano zvabil øtevilne Slovence. Na 15 kilometrov dolgo literarno pot po razgibani dolenjski pokrajini, kjer je æivel in delal slovenski pisatelj Josip Jurœiœ, se je kljub malce slabøemu vremenu podalo okoli 10.000 ljudi, kar je najveœje øtevilo doslej. Ideja o Jurœiœevi poti se je porodila ob 150-letnici rojstva naøega prvega romanopisca. Vsako leto se prvo soboto v marcu øtevilni pohodniki udeleæijo poti, ki so jo leta 1998 podaljøali s øolsko potjo do Krke. Pot se zaœne v Viønji Gori, kjer je Josip Jurœiœ preæivel del uœnih let, in teœe po bliænji okolici. * Jolanda Œeplak je na dvoranskem EP v Birminghamu na 800 metrov s œasom 2:00,00 za Rusinjo Oksano Zbroækovo in Ukrajinko Tatjano Petljuk zasedla 3. mesto, potem ko je vodila po prvi polovici teka.»øtartala sem øe premalo udarno, zato v finiøu nisem mogla priœakovati zmage. Kljub temu sem presreœna, saj pred enim letom na poøkodovani nogi nisem mogla niti stati,«je izjavila Œeplakova. Matic Osovnikar pa je na 60 metrov s œasom 6,63 za tri stotinke zgreøil bronasto kolajno. * Dohodninske obrazce za leto 2006, v katerih bodo æe podatki izplaœevalcev dohodkov, je davœna uprava zavezancem zaœela poøiljati po 15. marcu. V davœni upravi podatke zdaj urejajo, pri naœrtovanju poøiljk pa morajo upoøtevati tudi dnevno zmogljivost poøt - ta lahko v enem dnevu poskrbi za 100.000 dohodninskih poøiljk. Po zakonu o dohodnini mora davœna uprava delno izpolnjene obrazce razdeliti do konca marca. Teh od nje ne bodo dobile osebe z dohodki iz tujine, o katerih davœna uprava nima kontrolnih podatkov o izplaœilih v letu 2006. Ti in drugi zavezanci z obdavœljivimi dohodki, o katerih davœna uprava ni dobila podatkov izplaœevalcev, so po zakonu o dohodnini sami Trobilna sekcija gasilskega pihalnega orkestra pod vodstvom Daniela Ivøe æe drugiœ v Berlinu. 14
S L O V E N I J A M O J A D E Æ E L A dolæni poskrbeti za dohodninsko napoved in jo kakor drugi zavezanci oddati do konca aprila. * V javnosti øe vedno odmeva primer druæinske tragedije v Zdenski vasi, kjer je 35-letni storilec zaradi sporov glede skrbniøtva nad otroki in plaœevanja preæivnine umoril nekdanjo æeno in njene starøe, po dejanju pa si je sodil sam. Storilec ni imel dovoljenja za noøenje strelnega oroæja. V lanskem letu je bilo vloæenih 4126 vlog za pridobitev nabavnega dovoljenja za varnostno, øportno in lovsko oroæje, od tega so jih pristojne upravne enote zavrnile 13. Kazni za nedovoljeno posedovanje oroæja so v Sloveniji razmeroma nizke: 250 evrov za posameznika in 800 evrov za pravne osebe. * Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Nova KBM in Abanka Vipa so z uvedbo provizije za svoje komitente pri dvigu gotovine na bankomatu drugih bank v viøini 80 tolarjev na isti dan, 20. februarja 2006, krøile zakon o prepreœevanju omejevanja konkurence, meni varuh konkurence.»navedeno ravnanje predstavlja usklajeno ravnanje o pogojih poslovanja na trgu, katerega cilj je prepreœevati, ovirati oz. izkrivljati konkurenco v Sloveniji,«so zapisali v odloœbi, objavljeni na spletni strani urada. * Po napovedih generalnega direktorja davœne uprave Ivana Simiœa bodo papirne obrazce za leto 2006 dobili tudi zavezanci, ki so lani dohodnino napovedali z digitalnim potrdilom po elektronski poøti. Æe zdaj je mogoœe napovedati tudi, katere skupine prebivalcev od davœne uprave delno izpolnjenih obrazcev za napoved dohodnine ne bodo dobile. Davœna uprava obrazcev ne bo poslala osebam, ki so leta 2006 z obdavœljivimi dohodki, ki jih naøteva dohodninski zakon, zasluæile manj od zneska sploøne olajøave, do katere imajo pravico vsi zavezanci - ta za vse leto 2006 znaøa 604.330 tolarjev ali 50.361 tolarjev na mesec. Osebe z dohodki, niæjimi od te olajøave, delno izpolnjenega obrazca ne bodo dobile, lahko pa za napoved poskrbijo same, œe so med letom plaœale akontacijo za dohodnino in jo æelijo dobiti nazaj - œe davœna uprava njihove dohodninske napovedi ne bo dobila, jim sama ne bo vrnila medletne akontacije dohodnine, ker to ni njena uradna dolænost. * Æenske v Sloveniji povpreœno æivijo 81,3 leta, kar je dobrih sedem let veœ kot moøki. Na sploøno gledano so slovenske æenske tudi bolj izobraæene, vendar pa je med njimi veœ brezposelnih kot med moøkimi. V teh pogledih je stanje v Sloveniji podobno kot v ostalih dræavah Evropske zveze, po drugi strani pa so pri rodnosti Slovenke, ki rodijo povpreœno (le) 1,26 otroka, na dnu lestvice, kaæejo podatki evropskega statistiœnega urada Eurostat. V drugi œetrtini leta 2006 je bilo med slovenskimi æenskami, starimi od 25 do 59 let, 25,5 odstotka takønih z visokoøolsko izobrazbo. Pri moøkih je bil ta deleæ manjøi in je znaøal 18,8 odstotka. Po drugi strani pa so æenske mnogo slabøe pri raœunalniøkih znanjih - med Slovenkami, starimi od 16 do 74 let, jih kar 47 odstotkov ne obvlada niti osnov, le 20 odstotkov pa jih to podroœje zelo dobro pozna. Medtem ko je povpreœna rodnost v 27 dræavah EZ leta 2005 znaøala 1,51 otroka, je v Sloveniji dosegla le 1,26 otroka. V Berlinu je za zabavo in ples igral ansambel Posavski muzikanti s pevko Marjetko Petelinc. 15
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J A N G L I J A LONDON Kakor vedno je bila tudi letos na drugo nedeljo v februarju, 11. februarja, slovenska maøa v kapeli doma. Udeleæba je bila kar dobra, saj smo obhajali prvo obletnico odhoda v veœnost naøe drage Brune Lavriœ iz Londona in 30. dan, kar je odøla (sredi januarja) k Bogu naøa nepozabna, nekdanja dolgoletna voditeljica slovenske sekcije BBC-ja London, Anka Stuttard- Æebot iz Chigwella pri Londonu. Prijetno preseneœenje pri maøi pa je bila za vse nas navzoœnost naøega mladega rojaka iz Walesa, Tonija Pristavca, ki je tokrat po mnogih letih prviœ priøel k slovenski maøi v kapelo»naøega doma«v Londonu. Tonijev oœe je pokojni Ferdo Pristavec (doma iz Borovnice) in mati Valiæanka (tudi æe pokojna). Ko je pred davnimi leti nekaj œasa æivel v Sloveniji in kot odliœen glasbenik Po krstu Amy, hœerke Joæice Brcar Weissenborn 16 Krst pri Brcarjevih v Castelfordu dirigiral v ljubljanski operi, se je zelo dobro nauœil slovenskega jezika. Upamo, da ga bo sedaj, ko æivi v Londonu, pot øe kdaj pripeljala v kapelo»naøega doma«. Bogosluæje ob zaœetku postnega œasa smo slovesno obhajali po vseh katoliøkih cerkvah na Otoku na pepelniœno sredo s sv. maøo in obredom pepeljenja. Prav tako tudi v kapeli»naøega doma«v Londonu. Vsem draga gosta mesecev februarja in marca sta bila v»naøem domu«duhovnika: mladi pater Franœek Bertolini iz Bruslja in stari znanec ter prijatelj naøe slovenske skupnosti v Angliji, pater Ja- nez Mujdrica - misijonar iz Zambije. Oba sta duhovnika Druæbe Jezusove - jezuita. Krst pri Brcarjevih v Castelfordu V nedeljo, 14. januarja, je bila v æupnijski cerkvi sv. Joæefa v Castelfordu krøœena Amy Elizabeth Weissenborn, hœerka Andyja in Joæice Weissenborn, roj. Brcar ter vnukinja naøe dobre Pepce in pok. Izidorja Brcarja. Amy je bila rojena 6. novembra 2006 kot prvi otrok naøe vsem drage Brcarjeve Joæice. Pri krstu pa je imela hœerkica Amy kar dva botra in dve botrici. Kot prva botra sta bila brat mamice Joæice, Anton (Tony) Brcar in sestra Maria Barnes, roj. Brcar. Druga dva pa sta bila druæinska prijatelja Kate in Carl Beaumont. Krstitelj je bil prav tako velik prijatelj Brcarjeve druæine, slovenski duhovnik, æupnik v Leedsu, gospod Peter Kravos. Pri krstu Amy se je zbralo veliko sorodnikov in prijateljev Brcarjeve druæine in prav tako svojcev in prijateljev mlade druæine Weissenborn. Œestitamo starøema, Joæici in Andyju ter Pepci, ki je æe v tretje postala stara mama (babica). Mali Amy
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Betki, ki je pri krstu postala boæji otrok, pa æelimo polno boæjega blagoslova in varstva Boæje Matere Marije ter angelov varuhov. S. C. Zlati poroœni jubilej sta obhajala Alma in Maks Gregorec iz Kempstona. V soboto, 3. marca, smo v æupnijski cerkvi v Kempstonu pri Bedfordu s slovensko zahvalno maøo obhajali zlato poroko, vsej slovenski katoliøki skupnosti v Angliji dragih rojakov, Maksa in Alme Gregorec. Pred 50 leti, 2. marca 1957, sta se poroœila v æupnijski cerkvi sv. Joæefa na Midland Road v Bedfordu. Poroœil pa ju je æe zdavnaj pokojni takratni æupnik za Slovence v Angliji msgr. Ignacij Kunstelj. Alma je Beneøka Slovenka, Maks pa je»fant zelenega Øtajerja«, doma iz æupnije Sv. Jurij ob Øœavnici. Njun zakon je bil sreœen, saj sta si ustanovila lep dom z druæino dveh otrok: hœerko Lojzko in sinom Romanom. Sedaj sta naøa zlatoporoœenca tudi stara starøa dvema vnukinjama in vnuku. Ob njunem zlatem poroœnem jubileju naøa slovenska katoliøka skupnost v Angliji Almi in Maksu Zlati poroœni jubilej Maksa in Alme œestita in æeli polno boæjega blagoslova za njuno zdravje, sreœo in zadovoljstvo ter vse drugo dobro. Vsi skupaj pa jima kliœemo:»na mnoga leta!«anka Stuttard-Æebot, voditeljica slovenskega oddelka BBC-ja v pokoju, je odøla v veœnost. 14. januarja je nadvse mirno, kar sredi spanja na svojem domu v Chigwellu, odøla v veœnost naøa dobra Anka Stuttard-Æebot, v starosti 88 let. Po njenem zunanjem izgledu in bistrini duha pa ji nihœe ne bi bil prisodil veœ kot 60. Rojena je bila 29. septembra 1918 v Mariboru, v znani Æebotovi druæini petih otrok: treh bratov in dveh sester. Njen oœe je bil œlan takratnega jugoslovanskega parlamenta in mariborski æupan in je leta 1919 igral pomembno vlago pri znanem zgodovinskem sporazumu v Versaillesu, ki je doloœal nove slovenske meje z Avstrijo. Ko je Anka pri 18-tih letih potovala v jezikovno øolo v Øvico, je tajnik njenega oœeta moral potovati z njo prek Avstrije, da ji je zagotovil varnost na potovanju. Njena mlada leta, vse do kakega 23. leta starosti, Pokojna Anka Stuttard in njen moæ Geoffrey so bila verjetno najsreœnejøa leta njenega æivljenja. Ta mladostna sreœa pa je bila nenadoma konœana leta 1941, ko so Nemci okupirali vzhodno in Italijani zahodno Slovenijo. Ankin oœe, Franjo Æebot, je bil takoj aretiran in poslan v Dachau, kjer je umrl aprila 1945, samo dva meseca pred osvoboditvijo tega koncentracijskega taboriøœa. Skoraj vsi œlani druæine razen Anke so drug za drugim prebegnili v italijansko cono. Anka je ostala v Mariboru zato, ker je skuøala priti do kakih novic o oœetu. Toda nekega zgodnjega jutra jo je zaprl Gestapo in z 80 uglednimi (vidnimi) Slovenci natrpal na æivinski tovornjak (kamion), ki jih je po treh dneh voænje odloæil sredi polja nekje v Srbiji. Ljudje bliænjih vasi so jih obkroæili in kakor da bi se bil zgodil mali œudeæ, je vaøki poglavar kriœal v srbskem jeziku vpraøanje:»ali je sluœajno med vami kak œlan Æebotove druæine?«izkazalo se je, da je bil ta œlovek prijatelj Ankinega oœeta in œlan beograjskega parlamenta. Vzel je Anko na svoj dom, a ji je 17
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J 18 povedal, da bo preveœ nevarno, œe bi ostala tam. Zato jo je skrivaj, s ponarejenimi papirji, spravil v anonimnost Beograda. Tam ji je prek vplivnih zvez priskrbel zanimivo sluæbo. Jugoslovanska kraljeva druæina je pobegnila v Veliko Britanijo, deæela pa je ostala pod vodstvom treh regentov. Anka je dobila sluæbo pri enem od treh kot hiøna uœiteljica jezikov njegovemu sinu in hœerki. Ostala je pri njih dobro leto, a vedno je æivela z mislijo, da se vrne k svoji druæini v Ljubljano, ki je bila v italijanski coni. Njena druæina ji je preskrbela ponarejen rojstni list. Anka je nato polna strahu odøla k poveljstvu Gestapa, kjer so dokument sprejeli kot avtentiœen in odøla je na pot, sicer zaskrbljena, vendar je uspeøno priøla do svoje druæine. Anka se je v tem œasu odloœila za øtudij øe enega jezika - angleøœine. Nato je priøla øe druga nesreœa. S koncem vojne so vsi upali, da bodo zavezniki zavzeli Slovenijo, toda Jaltska konferenca je dodelila Slovenijo sovjetskemu imperiju in tako komunistom. Æebotovo druæino so tudi komunisti sovraæili: eden od bratov je komaj uøel atentatu. Tako sta se Anka in Dora podali le z nahrbtniki na ramah v britansko cono Avstrije.»In ko sta priøli na Koroøko, se je Anka postavila na sredo ceste in ustavila britansko vojaøko patruljo. Rekla jim je, da je na strani zaveznikov in da bi hotela poizvedeti o svojem oœetu v Dachauu in prosila, œe bi lahko govorila s poveljniøtvom. Anka in njena sestra Dora sta bili nato pospremljeni v moj urad. To je bilo moje prvo sreœanje z njo. Takoj smo spoznali, kako koristno bo njuno znanje jezikov. Tako sta bili Æebotovi sestri zapriseæeni pri britanski obveøœevalni sluæbi in postali uradni prevajalki v britanski vojski. Kot veœino ljudi, ki so prihajali v stik z njo, je tudi mene oœarala njena privlaœnost in tudi v meni je morala Anka videti nekaj privlaœnega. Æe v Cambridgeu sem januarja 1946, s pomoœjo predstojnika mojega kolegija, ki je govoril z nekom iz»home Officea«, dosegel, da je Anka dobila uradno dovoljenje za vstop v Anglijo. Poroœila sva se v Cambridgeu 11. septembra 1946. Kot lahko sklepate, sva lani obhajala diamantni (60 letni) poroœni jubilej. To je bila poroka na hitro, ker nama je»home Office«dal ultimat, da se poroœiva v øestih tednih ali pa bi morala Anka oditi nazaj v taboriøœe v Avstriji. Nadaljeval sem svoje øtudije in Anka je delala na univerzitetnem uradu za doktorske naloge in prevode. Æivela sva od moje skromne øtipendije in njene majhne plaœe. Kasneje sta se nama iz Avstrije pridruæili øe Ankina mama in njena mlajøa sestra Dora. Mamica je æivela z nama do svoje smrti in, kot Anka, odøla v veœnost v naøi hiøi v Chigwellu. Konœno pa sta, najprej Dora in nato øe Anka, dobili zaposlitev na slovenskem oddelku Svetovne sluæbe BBC-ja. Skupaj z Dorinim moæem, talentiranim Dragom Lavrenœiœem, sta bili hrbtenica slovenskega programa. Oktobra 1986 se je Anka upokojila z BBC-ja, jaz pa z Univerze. Zadnjih 20 let, kot 40 let pred upokojitvijo, je skrbela zame. Bil sem morda najbolj negovan moøki v Chigwellu. Imel sem res najbolj zvesto in ljubeœo æeno.«navedek je iz poslovilnega govora Ankinega moæa Geoffreyja Stuttarda pri pogrebni maøi 27. januarja 2007. A V S T R I J A DUNAJ Bila so leta, ko smo imeli v naøem Pastoralnem centru trikrat na leto zabavo s plesom. Potem so se ljudje sœasoma oœitno naveliœali veseljaœenja, saj so bili obiski zabav pri nas vedno skromnejøi. Ljudje so postajali starejøi in so imeli vedno manj volje zveœer odhajati z doma. Veœ ali manj so bili zadovoljni s televizijskim programom in so sedeli doma sami zase. Opaziti je bilo, da se niso veœ marali toliko druæiti s soljudmi. Ker se za prireditve niso vnaprej prijavljali, so bili prireditelji v nemali zadregi, koliko nakupiti in skuhati ali speœi. Œlani æupnijskega sveta so po medsebojnem posvetovanju in poizvedovanju sklenili, da prekinemo s temi zabavami in namesto tega pripravimo poleg majniøkega izleta øe en jesenski izlet. Tako se je tudi zgodilo. Po dolgih letih pavziranja smo letos za pustno soboto spet priredili zabavo v Slovenskem pastoralnem centru. Povod za to je bila skupina prijateljev, ki jih je povezala do-
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Dunajski rojaki so zaplesali v pustno soboto. Mladi so bili za pusta preøerno razpoloæeni. maœa glasba in petje. Najprej so tako bolj»na skrivaj«vadili v stanovanju gospoda Ivana Ruønika. Druæba se je øirila in prostor je postal premajhen. Zaœeli so redno enkrat tedensko vaditi pri nas v SPC. Da ne bi ostalo samo pri vajah in da bi bile vaje œimbolj resne, so se odloœili œimprej nastopiti pred publiko. Porodila se je misel, da bi pri nas spet priredili pustno zabavo. Æupnik je bil glede obiska skeptiœen, vendar je po glasilu Slovenskega pastoralnega centra in po oznanilih v cerkvi uspel navduøiti ljudi, da so se odzvali. Raœunali smo, da bo priølo petdeset do najveœ øestdeset ljudi. Potem smo bili preseneœeni, ko se je dvorana povsem napolnila. Veliko je priølo maskiranih, tako odraslih, kot tudi otrok. Seveda smo v vabilu æeleli maske in poudarili, da bodo prve tri (odrasle in otroøke) primerno nagrajene. Naøi domaœi muzikanti: Vili Razborøek (trobenta), Ivan Ruønik (klarinet), Bojan Reæonja (harmonika), Gerhard Horvat (bariton, bas kitara in pozavna) in Walter Zeller (kitara) so res neutrudno igrali, Karmen, Ingo in Hans pa so s petjem polepøali glasbo. Razpoloæenje v dvorani je bilo ves œas res neverjetno lepo. Vsi prisotni so bili navduøeno zadovoljni. Øtevilni so izrazili æeljo, da bi se œimprej spet sreœali na kakøni taki zabavi v naøem Pastoranem centru. Razposajenemu pustnemu œasu sledi vsako leto enako postni œas, ki ga zaœenjamo s pepelniœno sredo. Prav na pepelnico pred 60 leti se je v Doliœu v Prekmurju rodila deklica, ki so ji pri krstu dali ime Ana. Dekle je zraslo in s 17 leti odølo na sezonsko delo v Avstrijo blizu Dunaja. Kmalu se je zaœela spogledovati s fanti in naøla med dobrimi najboljøega, po imenu Wernerja. Ljubezen je vzcvetela in dozorela. Punca se ni niœ veœ vraœala domov, ostala je v Avstriji in se z Wernerjem poroœila 22. 2. 1966. Odslej se piøe Ana Oswald. Toœno œez eno leto, 22. 2. 1967, sta novoporoœenca povila deklico z imenom Melita. V soboto, 3. marca 2007, sta mati in hœi skupaj obhajali 100-letnico æivljenja - Ana okroglih 60, Melita pa okroglih 40 let. V prijazno gostiøœe sta na veœerjo povabili svoje najdraæje, med katere oœitno spada tudi æupnik. Obema smo nazdravili in æupnik jima je zapel posebno nemøko pesem za rojstni dan (med gosti je bilo namreœ kar nekaj samo nemøko govoreœih). Potem smo zapeli øe vsi, kar nas je bilo slovenske krvi, dve pesmi. Lepo nam je bilo. Naj obe slavljenki ljubi Bog øe na mnoga leta zdravi in sreœni ohranja pri æivljenju! Tu je na vsak naœin treba poudariti, da je Ana s svojim moæem Wernerjem v vseh primerih gonilna sila v Slovenskem pastoralnem centru. Vedno sta bila in sta øe pri- 19
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Ana Oswald - 60 let in hœi Melita Vogt - 40 let ob duønem pastirju Slovenska skupnost iz Linza po maøi z æupnikom Tonijem Ana in Werner se øe vedno ljubita, kot pred 41 leti. Jubilej V nedeljo, 21. januarja, smo obhajali 25 let økofovstva g. Maximiljana Aicherna v linøki stolnici (Marijin dom). Økof Maximiljan Aichern se je rodil 26. decembra 1932 na Dunaju. V duhovnika je bil posveœen 9. julija 1959 v Subiacu pri Rimu. Økof Aichern prihaja iz reda benediktincev. Od 27. maja 1964 je bil opat samostana St. Lambrecht. Za økofa v Linzu je bil imenovan 15. decembra 1981, 17. januarja 1982 pa ga je posvetil kardinal Franc Koenig. Økof Aichern je velik prijatelj Slovencev. Vedno se je zanimal za naøo skupnost, œe je bilo potrebno. Rad ima naøe økofe in duhovnike, rad ima naøo domovino Slovenijo. V takrat zelo mrzli stolnici smo bili navzoœi tudi Slovenci v narodnih noøah, pa tudi naøi økofje in duhovniki. Tudi v nedeljo je bilo navzoœih 14 økofov, med njimi mariborski nadøkof in metropolit dr. Franc Kramberger in økof Metod Pirih. Stolnica pa je bila napolnjena do zadnjega kotiœka. Praznovanje Drugo nedeljo v januarju po maøi smo v naøem centru praznovali 60. pravljena pomagati pri vseh verskih, kulturnih in zabavnih prireditvah. Oba sta zelo dobrega srca, velikoduøna in zato zelo priljubljena. Æe vsa leta nazaj redno gostita voditelje duhovnih obnov za Slovence na Dunaju v adventnem in postnem œasu. Bog jima stoterno povrni! Æpk T. Ø. LINZ 20 Tri sestre iz druæine Planjøek: Tilka, Angela in Viki
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Darinka Ribiœ z mamo Tilko rojstni dan gospe Angele Roænaj. Angela je vsa leta œlanica naøe skupnosti in dolga leta œlanica cerkvenega odbora. Vsako leto praznuje z nami svoj praznik. Ne bi verjeli, da jih ima æe 60, saj je øe zelo mladostna, æivahna in prijazna. Pred 37 leti se je poroœila z gospodom Pepijem Roænajem, v zakonu se jima je rodil edini sin Andrejas. Pepiju pa je pred kratkim ponagajalo zdravje, vendar pri skrbni æeni hitro okreva, kar mu tudi mi vsi iz srca æelimo. Angela izhaja iz druæine Planjøek. To je najøtevilnejøa druæina v naøi skupnosti, saj v neposredni bliæini æivijo tri sestre, Tilka, Viki in najmlajøa Angela s svojimi druæinami. Kadar pridejo vsi k maøi, je cerkev polna. Æe v decembru je praznovala rojstni dan Angelina sestra Viki Hauseder s svojim æivljenjskim partnerjem Ivanom Brodariœem. Postregli so nas kar s praøiœkom na raænju. Angeli, Vikici in Ivanu æelimo vse najboljøe, posebno pa zdravja in kliœemo na mnoga leta! V zaœetku novembra je z uspehom opravila diplomsko delo medicinske sestre Darinka Ribiœ, roj. Grandovec. Veselimo se z njo in ji iskreno œestitamo! Darinka je prijetna in vesele narave in bo gotovo dobro vplivala na poœutje pacientov. Anton Zore Prispevek je bil poslan æe za prejønjo øtevilko NL, a je zaradi tehniœnih teæav æal izpadel. Uredniøtvo NL se opraviœuje za nastalo teæavo. BELGIJA, NIZOZEMSKA in LUXEMBURG Tako kot marsikje drugje po»slovenskem svetu«smo tudi v BeNe- Luxu obhajali kulturni dan. Bilo je veœ razliœnih prireditev. Ena izmed teh je bila v Slovenski hiøi v Bruslju, kjer so mladi Slovenci pripravili kulturni program. Sava hoteli pa so pripravili pogostitev za vse, ki smo si tisti dan vzeli œas za proslavljanje slovenskega jezika, kulture in naøih velikih moæ preteklosti. Med drugim smo sliøali verze Nastopajoœi v kulturnem programu Preøernove Zdravljice v petnajstih razliœnih jezikih. Predstava je bila primerna za evropsko prestolnico, kjer so ti mnogi jeziki doma in kjer so bili gostje prireditve tako razliœnih narodnosti. G. Peterle je kot pokrovitelj veœera povedal pozdravne besede in nam vsem æelel, da bi znali œrpati iz svojih korenin za prihodnost Evrope. V Bruslju sem tudi v stiku z Afriœani, ki dobro poznajo Slovenijo. To so duhovniki z Madagaskarja in iz Burundija, ki so v stiku z naøimi slovenskimi misijonarji. Charles Girukwishaka iz Burundija je svoj poklic dobil ob dobrem slovenskem duhovniku. Med drugimi dobro pozna Avgusta Horvata in Joæeta Mlinariœa. Rufin Randiramanjaka z Madagaskarja pozna Janeza Kramerja, Antona Kerina, Janeza Mesca in øe druge. Rufin je bil med boæiœnimi prazniki v Sloveniji, kjer je v æupniji Polhov Gradec pomagal pri trikraljevski akciji. O njegovem obisku v Sloveniji je bilo poroœilo v Druæini. Zadnjiœ sem poroœal o prijetnih obiskih po slovenskih druæinah. Ta mesec pa sem imel nekoliko dru- 21
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Charles, Franœek in Rufin, slovenski Afriœani gaœen obisk. Obiskal sem belgijsko - flamskega trgovca, druæinskega prijatelja. Zanimiv œlovek, ki poleg dela izvrstno skrbi za svoj vrt in v dolgih zimskih noœeh ogromno bere. Velika hiøa je polna omar s knjigami. Njegov dom je tudi poln umetnin. Ko sva se tako sprehajala po hiøi, se je ustavil ob razpelu brez kriæa. Vpraøal me je, œe se mi sanja, od kod prihaja tale Jezus. Pogledal sem ga. Takoj mi je bil vøeœ zaradi svoje mehkobe in neænosti. Rekel sem, da nimam pojma. Nato mi je povedal zgodbo o tem, kako je pred tridesetimi leti trgoval s takratno Jugoslavijo in kako se je nekega dne ustavil v Ljubljani. Tam je obiskal starinarno, kjer je videl to veœ kot meter veliko razpelo. Zelo mu je bilo vøeœ in ga je za nizko ceno kupil in pretihotapil œez mejo v Belgijo. Nisem ga veœ spraøeval, ampak sem si mislil, da je to prav verjetno ena tistih umetnin iz uniœenih cerkva na Koœevskem ali kje drugje po Sloveniji (edino œe ni ena tistih øtevilnih cerkvenih umetnin, za katera pravijo, da jih je Jelinœiœ ukradel). Vsekakor je ta Jezus doæivel æalostne trenutke. Bil je odstranjen s kraja, kjer so ga postavili poboæni ljudje. Za nekaj œasa je postal træno 22 blago. Konœno pa je pristal v krøœanskem domu, kjer v dnevni sobi z rokami in nogami kaæe smeri, ki sestavljajo naøe æivljenje in osmiøljajo naøe bivanje. p. F. Bertolini F R A N C I J A CHATILLON - PARIZ 9. februarja ob 10. uri smo se v kapeli svete Terezike v 88. letu starosti poslovili od naøega stebra slovenske dobrote gospe Antonije KO- Zadnje slovo od Tonœke Kogoj GOJ. Pod streho njenega doma je bilo sprejetih veliko duhovnikov, ne samo tistih, ki so delovali na podroœju Pariza, ampak tudi tisti, katerih pot se je nadaljevala v misijonskih deæelah ali se vrnila pod domaœi krov. Ker kot zakonca nista imela otrok, so le te nadomeøœali mlajøi ali starejøi, ki so jih z ljubeznijo»posvojili«. Gospa Tonœka ØIMC se je pred zadnjim slovesom s temi besedami obrnila k pokojnici:»draga nam Antonija, draga nam nona. Zbrali smo se okrog Vas, da se poslovimo in Vas pospremimo na zadnji zemeljski poti, ko se za veœno zdruæita z Vaøim moæem Joækom. V slovenski skupnosti ste nam bili zgled, vedno aktivni, pripravljeni pomagati, kuhati, postreœi... Vsak, kdor je prestopil prag Vaøega doma, je zaœutil, kaj je za Vas smisel æivljenja: delati, deliti, moliti. Zaznamovali ste me z Vaøim blagodejnim æivljenjem, zaznamovali z ljubeznijo, zaznamovali s predanostjo Materi Boæji v priœakovanju, da Vas Bog pokliœe k sebi. Zdaj ko so Vam popuøœale telesne moœi, niste nikoli tarnali, da ste
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Ob krsti dobrotnice Tonœke Kogoj v Châtillonu osamljeni, da Vas kaj boli, da trpite. Ne! Vedno je bila molitev na Vaøih ustnicah: Boæje usmiljenje, vate zaupam! Priøel je œas, ko zrete v oœi praviœnemu sodniku, ki vas je obdaril z veœnostjo nad zvezdami v boæji slavi. Antonija, poœivajte v miru, nona, poœivajte v miru in nasvidenje.«freyming-merle- BACH 3. februarja je druøtvo JADRAN v veliki dvorani v Hombourg-Hautu obhajalo svoj druæinski veœer, na katerega se je odzvalo 450 œlanov in simpatizerjev druøtva. Za prijetno poœutje je poskrbel slovenski ansambel Krjavelj iz Stiœne. Pustni obrazi iz Freyming-Merlebacha 4. februarja po nedeljski maøi smo se zbrali v dvorani slovenske misije, kjer nas je pod vodstvom gospe Øumej in gospe Curk œakalo skrbno pripravljeno kosilo za vse œlane odbora prijateljev slovenske misije in za vse, ki darujejo svoj œas na dan celodnevnih sreœanj v smislu sprejema, postreæbe itd. Za lepo popoldne vsem iskren Bog plaœaj! 11. februarja smo v sklopu celodnevnega sreœanja v popoldanskem œasu poskrbeli tudi za pustno razpoloæenje. Prijetni in nadarjeni Emanuel DROSS nas je popeljal preko melodij sveta. Zavrtelo se je mlado in staro in pozabilo vsaj za hip na trøa kolena. Nagrajene so bile tudi najlepøe maske. Pred vstopom v postni œas, ki ga obhajamo v duhu pokore in dobrih del, je pustno sreœanje hkrati tudi slovo od vseh mask, ki ne spadajo veœ v œas priprave na novo obliœje vstajenja. 25. februarja smo imeli ob 15h obœni zbor druøtva prijateljev slovenske katoliøke misije. Podrobno poroœilo o seji, ki ga pripravlja gospa predsednica Joæica CURK, bo objavljeno v naslednji øtevilki Naøe luœi. MERICOURT - LENS V soboto, 17. februarja, smo se zbrali k sluæbi boæji v Méricourtu. Tokrat sem pred maøo obiskal tudi François Razloænik, dolgoletni cerkveni pevec iz Méricourta gospo Angelo RAZLOÆNIK, ki je na poti, da v mesecu maju obhaja 101. rojstni dan. Molitev in predvsem pesem»ko bi jaz zvonœek bil«, ki sta ji jo v duetu zapela Lydija in Marlenka (cerkveni pevki iz Merlebacha), je ganila njeno duøo do solz. Z besedami in v duhu se je vraœala v svoj domaœi kraj... Sin gospe Angele, gospod François RAZLOÆNIK, pa je tudi v Noyelles sur Lens med preizkuøenimi brati. Delo v rudniku ni prizaneslo njego- 23
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Angela Razloænik iz Lensa v 101. letu starosti vim pljuœem in dihanje kljub aparaturi, ki mu dodaja potreben kisik, ne zadoøœa, da bi lahko øe priøel redno v naøo skupnost ali opravljal potrebna domaœa opravila. Kot dolgoletni cerkveni pevec je s tako vnemo prepeval Bogu na œast, da kljub oteækoœenemu dihanju, ko sem mu prinesel obhajilo na dom, ni mogel, da ne bi odprl æe tako izrabljene pesmarice in Bogu zapel svoje pesmi - molitve... Z obiski na domu ali pri evharistiœnem sreœanju so z nami vsi bolniki, ostareli in pokojni severnega dela Francije. Vaø duhovnik Joæe Kamin lo veseli. Dala nam je novih moœi in poguma za nadaljnje delo. Danes na kratko poroœamo o naøih aktivnostih v preteklem letu. Po vaøem vzoru smo se takoj lotili uresniœitve lastnega glasila Slovencev, æiveœih v Pulju in okolici. Junija je v nakladi 350 izvodov æe izøla prva øtevilka Mavrice, kakor smo poimenovali naø œasopis. Zasnovo je uresniœil urednik Sreœko Gnjidiå. Vir vsebine je delovanje slovenskih kulturnih druøtev na obmoœju Istre. Eden pomembnih namenov glasila je povezovanje vseh Slovencev in simpatizerjev slovenske manjøine ter beleæenje lepih trenutkov, preæivetih skupaj. Poroœamo o izletih, razstavah, delu v kreativni delavnici, teœajih slovenskega jezika, literarnih veœerih, plesnih vajah, nastopih naøega pevskega zbora in o mnogih drugih dogajanjih. Øe posebno ponosni smo na pevski zbor, ki ga vodi ga. Pavla Strmotiå, profesorica glasbe, in smo ga pred kratkim krstili na ime Encijan. Mavrica bo skratka poroœala o vseh aktivnostih druøtva. Slovensko kulturno druøtvo Istra je prav tako odprto za vse, ki œutijo potrebo, navezanost in æeljo za stik s svojo oæjo domovino v obliki druæenja z ljudmi, ki jih je usoda pripeljala v novo okolje in ki so si v tej prav tako prelepi Istri ustvarili nov dom. Veselimo se tudi novih slovenskih druøtev v Istri z upanjem, da bo prav Mavrica spodbudila njihovo nastajanje ter tako popestrila dogajanje v tem æivljenjskem prostoru. Naøa predsednica, Klaudija Velimiroviå, se je izdaje prve øtevilke glasila øe posebno veselila. Sprejela in H R V A Ø K A PULJ Slovensko kulturno druøtvo»istra«minilo je leto, ko smo se Slovenci iz Pulja prviœ predstavili v reviji Naøa luœ. Objave v vaøi reviji smo bili ze- 24 Pevski zbor»encijan«
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J opisala ga je kot darilo ob petletnici delovanja druøtva. Poleg pestre vsebine, ki jo bodo narekovale aktivnosti druøtva, si æeli øe objave œim veœ zgodb o posameznikih, ki jih je usoda pripeljala v Istro. Tako bo glasilo postalo»mavriœno«, vsestransko zanimivo in bogato. Izkuønje, ki smo jih pridobili pri pripravi naøega glasila, so nam izdatno pomagale tudi pri naøih prvih korakih v zaloæniøko dejavnost. Izdali smo æe kar tri knjige naøih œlanov. Pred tem pa øe dvojeziœno otroøko slikanico»pesmice za dobro jutro in pravljice za lahko noœ«, ki sta jo skupno pripravila mama uœiteljica in njen øestletni sinœek. Marjan Bizjak, prof. in akademski slikar, je v esejistiœni obliki napisal knjigo»orel, Øtandeker in Rotar v Pulju«o treh znamenitih Slovencih, ki so æiveli v Pulju v drugi polovici prejønjega stoletja. Dve knjigi pa sta ponatis pesniøkih zbirk mlade 14-letne Barbare Slivar»San u oblaku zvijezda«in Damjane Øubic Pezdirc»Kraøki zvonœki«. V mesecu decembru 2006 je nato æe izøla druga øtevilka naøe Mavrice, v kateri smo lahko s ponosom in veseljem prebrali izraze velikega navduøenja naøih Slovencev in novopeœenih rednih bralcev æe takoj za svoje prevzetega glasila. To razpoloæenje je potem na boæiœnem koncertu, ki smo ga priredili v domu za ostarele v Pulju, doseglo svoj vrhunec. Priœarali smo si izjemno prazniœno in domaœe vzduøje ter za zakljuœek ob sveœah zapeli Sveto noœ. Zarosilo se je marsikatero oko. Ivanka Koletnik N E M Œ I J A BERLIN Kulturni praznik Tudi Slovenci v Berlinu vsako leto s ponosom in zanosom praznujemo 8. februar - slovenski kulturni praznik. Letoønje praznovanje je za vse Slovence v Berlinu organiziralo slovensko veleposlaniøtvo v Berlinu in je potekalo v soboto, 10. februarja, v veliki dvorani Slovenske katoliøke misije. Dvorana je bila nabito polna. Prisotne je pozdravila kulturna ataøejka Monika Kartin, potem pa so vsi skupaj zapeli slovensko himno Zdravljico in prisluhnili evropski. Prisotna je bila tudi veleposlanica Dragoljuba Benœina, pokroviteljica prireditve, pa tudi drugi pomembni gostje iz Berlina. Glavna toœka prireditve je bila monodrama JAMSKI ŒLOVEK v izvedbi igralca Uroøa Fürsta, ki je s svojim nastopom navduøil obœinstvo, za kar so mu namenili dolg aplavz. Predstavo si je ogledal tudi Rob Becker, avtor tega»komiœnega fenomena svetovnih razseænosti«, kakor so komedijo oznaœili na spletu, skupaj s prijateljico, znano nemøko filmsko igralko. Komedija je nastala na podlagi avtorjevih antropoloøkih, socioloøkih in psiholoøkih øtudij in spretno ironizira odnose med spoloma, ki se trudita ljubiti in biti ljubljena, si ustvariti dom in druæino... Na duhovit in sproøœen naœin jima pomaga razumeti, zakaj prihaja do vsakdanjih konfliktov med njima in ju pripravi do tega, da se konœno nasmejeta tistemu, kar ogroæa njuno zvezo. V Sloveniji je Jamski œlovek na sporedu od leta 2002 in od takrat je predstava doæivela æe nad 300 ponovitev, ogledalo pa si jo je veœ kot 60.000 Slovencev. Po predstavi, ki je izzvala salve smeha, so bili vsi udeleæenci pogoøœeni - za prigrizek je poskrbelo Druøtvo e.v. Slovenija Berlin, za Ljudski pevci - GLOBOKO. Skupino vodi Franci Kene in prepeva stare ljudske pesmi v triglasnem fantovskem petju. 25
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Pokojni Franc Øaruga pijaœo pa SKM. Skupno sodelovanje je rodilo sadove. Predsednik ÆPS Tone Baœovnik je okrasil dvorano, za luœ na odru je poskrbel Mitja Zakrajøek, predsednik Slovenskega kulturnega druøtva (SKV) Berlin, stregli so mladi... Vsi so bili veseli, da so bili ob prazniku slovenske kulture kulturno vsi skupaj pod eno streho, tokrat v prostorih Slovenske katoliøke misije. Druga generacija, ansambel, ki nas je zabaval na pustovanju. Pustovanje Letoønje pustovanje se je dogajalo prav na pustno soboto, 17. februarja. Tokratnemu organizatorju Øtefanu Horvatu je uspelo po daljøi pavzi spet spraviti k igranju Drugo generacijo, ansambel slovenske berlinske æupnije. Vsi so bili navduøeni, da so jih spet videli in sliøali, v prepriœanju, da tako dobro øe nikoli niso igrali! Temu primerno je bilo tudi vzduøje v dvorani, ki je bila nabito polna, tudi dobrih mask - tako otroøkih kot tudi odraslih - ni manjkalo. Pravi uæitek jih je bilo opazovati in ugibati, kdo se skriva pod njimi in ko so se pred polnoœjo razkrile, je bilo veliko preseneœenj. K dobremu vzduøju so pripomogle tudi kuharice, ki so se izkazale z odliœno hrano, ki je hitro poøla, zelo pa so se prilegli tudi pustni krofi, ki so na ta veœer øe posebej teknili! Organizatorju Øtefanu s sodelavci je tradicionalna prireditev odliœno uspela, saj je bila to prava pustna veselica, polna smeha, humorja in plesa in Pust je bil mastnih ust, tako kot se spodobi. Skupina Druga generacija pa je sklenila svoj honorar pokloniti za tiste prireditve, ki niso vedno dobiœkonosne, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zelo smo hvaleæni za ta dar; tako bomo laæje pogostili goste iz Slovenije, ki mnoæiœno prihajajo k nam in v Slovenski dom. Obœina Breæice se predstavlja Prvi vikend v marcu je Ivan Molan, æupan Obœine Breæice, skupaj s svojo druæino v Berlin pripeljal vsa druøtva, ki delujejo v obœini. To je bila njegova zahvala za njihovo dobro delo. Tako so v slovenski æupniji nastopili: duet Damjan Suøa in Andreja Zlatiœ, oktet Orlica iz Piøec, œlani Trobilne sekcije, Ljudski pevci Globoko, ki jih vodi Franci Kene in Posavski muzikanti s pevko Marjetko Petelinc. Igrali in peli so pri sveti maøi, koncert pa so posvetili znani kulturni delavki Vikica in Øtefan Horvat - organizatorja pustovanja 2007 26 Æupnik Dori, Nataøa Pinoza, miss Universum in æupan Sevnice ter poslanec Kristjan Janc
Tretja generacija v maskah na pustovanju 2007 Meti Grahek, ki je veliko skupin s tega obmoœja pripeljala v Berlin, ki je naœrtovala tudi ta izlet, pa je æal, nenadoma umrla. Bila je œudovit œlovek. Vsi jo bomo pogreøali in jo ohranili v nepozabnem spominu. Breæiøki æupan Molan je s seboj v Berlin povabil tudi Franca Hudoklina, æupana iz Øentjerneja, ki pa je æe najavil, da bo tudi on, kot dober pevec priøel s svojimi obœani in s pravim dolenjskim cviœkom k nam v goste! Organizatorja izleta sta bila Sonja Pukmeister in Mitja Zakrajøek iz Slovenskega doma, ki za svoje slovenske goste vedno lepo poskrbita. Bilo je zelo lepo, vse je potekalo mirno in v znamenju novih sreœanj in znanstev rojakov iz Breæic, ki delajo v Berlinu. M. Moønik AUGSBURG Slovenski kulturni praznik v Augsburgu Majhna peøœica slovenskih rojakov iz Augsburga in okolice se je v nedeljo popoldne, 11. februarja, zbrala skupaj in obeleæila sloven- I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J ski kulturni praznik. Kulturni program je bil v celoti posveœen pesniku in duhovniku Simonu Gregorœiœu, saj je 24. novembra 2006 minilo sto let od njegove smrti. Domaœi pevski zbor je svoj deleæ prispeval s petjem, nekateri korajæni posamezniki so recitirali Gregorœiœevo poezijo in z veznim tekstom je vse dogajanje povezoval Roman Kutin. Enourni kulturni program je hitro minil, prijateljsko druæenje pa se je nadaljevalo øe pozno v noœ. Pustni ples v Augsburgu Kako je œlovek dojemljiv in ustvarjalen, ko gre za pustne prireditve in temu primerne norœije, lahko vsako leto spremljamo prek televi- Trio Zapeljivke in g. Roman, ki je na zaœetku vse pozdravil. Kulturni praznik je oblikoval pevski zbor iz Augsburga. 27
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Nastop mestne pustne garde zije in tudi v æivo. Letoønji slovenski pustni ples v Augsburgu v soboto, 17. februarja, je bil le eden izmed mnogih takih dogajanj, ki je povezal Slovence in njihove prijatelje vse od Münchna prek Augsburga do Ulma, Ravensburga, Kemptna in Oberstdorfa. Za dobro glasbo so skrbela tri œedna dekleta iz Slovenije, ki se imenujejo trio Zapeljivke. Marsikdo je pripomnil:»igrajo lepo, pojejo ubrano in na pogled so tudi lepe.«kup pohval. V veœeru je nastopila tudi mestna pustna garda, za njimi pa øe kmeœki muzikanti iz Ulma. Obiskovalcem je veœer kar prehitro minil. Prava æivœna vojna pa se je zaœela v nedeljo, ko bi se morale Zapeljivke vrniti oz. odpeljati na svoj naslednji nastop v Umag. Kombi je odpovedal. Kaj zdaj? Kje najti avtomehanika, ki bi lahko pomagal? Æupnik Roman je takoj poklical strokovnjaka na tem podroœju Branka Spraha, ki je takoj priskoœil na pomoœ. Ugotovil je lahko samo to, da avto lahko popravi øele naslednji dan, ko bo oskrbel rezervne dele. Hitro je bilo treba najti reøitev in poiskati drugo vozilo, da bi Zapeljivke priøle pravoœasno do Umaga, kjer so imele naœrtovan nastop. Tu se je izkazal velikoduønega Franc Kolman. Brez pomiøljanja je posodil kombi in omogoœil, da se je problem reøil. Na tem mestu gre zahvala Branku Sprahu in Francu Kolmanu za nesebiœno pomoœ v stiski. Oberstdorf - smuœarska maøa Letoønja zima bo øla v zgodovino kot ena najbolj toplih zim. Turistiœna zimska øportna srediøœa, ki so vajena gneœe smuœark in smuœarjev, so marsikje samevala. Ponekod so si pomagali z umetnim zasneæevanjem, a tudi to povsod ni prineslo reøitve, ker so bile temperature previsoke. Le v visokogorskih predelih so si zimskega øporta æeljni mogli dati duøka. Kot vsako leto je tudi letos bila v Oberstdorfu v nedeljo, 4. marca,»smuœarska maøa«, ki se je slovenski rojaki radi udeleæijo. Lep sonœen dan s pridihom pomladne topline je postal za letoønje udeleæence dan sprehoda. Po maøi in opoldanskem okrepœilu je vsem postalo jasno, da s smuœanjem ne bo niœ. Umetno zasneæeni del proge je bil v spodnjem delu vse prej kot primeren za smuœanje. Gremo skupaj na sprehod, je bila odloœitev soglasno sprejeta in æe se je skupina podala na pot in uæivala v lepem vremenu. Pred odhodom domov sta zakonca Øabeder vse navzoœe pogostila z okusno sarmo. R. Kutin Udeleæenci smuœarske maøe v Oberstdorfu 28
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J ESSEN MOERS Meøani pevski zbor Slovenski cvet na praznik slovenske kulture V prejønji øtevilki Naøe luœi je bilo lepo poroœilo o mesecu sveœanu in praznikih, ki so v njem (dan kulture, pustovanje). Tudi v Moersu smo praznovali dan kulture in veselo pustovanje. Zato naj bo na tem mestu govora o tem. Bilo bi res narobe, œe bi»pozabili«na naøe zveste æupljane, ki se trudijo na vse kriplje, da bi njihov meøani zbor»slovenski cvet«ne ovenel. Tu æiveœi vemo, kaj vse je bilo, pa ni veœ. Bila so dejavna druøtva v Essnu»Ljubljana«, v Gueterslohu»Celje«, v Grewenbroichu menda tudi»celje«, a je o njih ostal le øe spomin. Meøani pevski zbor»slovenski cvet«pa cvete in prepeva æe dobrih trideset let. Ravno letos v jeseni bodo praznovali tridesetletnico obstoja. Naøa æupnija bi prav gotovo bila siromaønejøa, œe bi odcveteli in umolknili. Ni je prireditve, da ne bi bil z nami, z nami delil lepe in æalostne trenutke, ko smo se veselili prihodov naøih duønih pastirjev (Janeza Puclja, Stanka Œeplaka, Alojza Zaplotnika, Lojzeta Rajka) in kot æe reœeno odhodov (Pavla Urøiœa, Ivana Ivka, Alojza Zaplotnika) in morda bodo odpeli øe komu, sam Bog ve. V nedeljo, 11. sveœana, popoldne ob øtirih je bilo lepo prepevanje pri boæji sluæbi. Kar v cerkvi smo primaknili øe kulturni del prazniœnega dne. Zbor je œudovito zapel nekaj ponarodelih Preøernovih pesmi. Med pesmimi je Klavdija Majer recitirala nekaj Preøernovih sonetov. Na koncu so nam podarili prelepo koroøko: Roæ, Podjuna, Zila. Samo tisti ve, kaj mu ta vsebina pesmi pomen, ki je dolgo, morda æe predolgo na tujem. Pustovanje smo nadaljevali v Don Boskovem domu. Tu se zbiramo na naøih prireditvah vse od davnega leta 1974. Tu œlani zbora organizirajo kulturna in pustna ter druga sreœanja. Naj omenim øe domaœega æupnika, gospoda Heinricha Bückerja, ki z veseljem prihaja na naøe prireditve. Kaj lepega nam pove pa tudi zapoje. Ko smo bili skorajda leto dni brez duhovnika, nam je bil on vedno na uslugo in je z nami daroval sv. evharistijo. Celo pokriæati se je nauœil po naøe. Pridne æene in matere so prinesle domaœe krofe, doma speœeni kruh, pravo domaœe kislo zelje in peœenje. Dvorana je bila œudovito okraøena, postreæba izvrstna, muzikantje so vlekli meh, brenkali na strune in Klaudija Majer recitira Preøernove sonete. Veseli muzikantje v Moersu na veselem pustovanju 29
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Druæina Rostohar iz Dortmunda pihali v trubo, da so se noge veselo vrtele. Smeha in petja je bilo na pretek in nikomur se ni mudilo domov. Hvala vsem, ki so pripravili tako lepo prireditev v cerkvi in dvorani. WETTER AN DER RUHR Æe leta se zbiramo k domaœemu bogosluæju v æupnijski cerkvi sv. Avguøtina in Monike vsako œetrto soboto v mesecu. Tudi tokrat je bilo tako. Pri oltarju se nama je pridruæil gospod iz Podzemlja Lojze Brce. Æe mnoga leta je naø gost, kajti v Dortmundu æivi njegova sestra Marija, poroœena Rostohar. Tokrat je s seboj pripeljal øe brata Miha ter sestro in svaka Joæeta, ki je te dni praznoval 60-letnico æivljenja. Obisk od doma smo dobro obœutili æe med maøo, saj je gospod Miha Brce organist v æupniji Velika Dolina na Dolenjskem. Jubilanta Joæe in Stanko 30 Po maøi pa smo sreœanje in slavje nadaljevali v æupnijski dvorani. Mize so bile œudovito okraøene za slavljenca in vse ostale. Pa to v Wettru ni niœ novega, saj smo vedno toplo sprejeti, a tokrat øe izjemno. Joæe Rostohar praznuje in z njim vsi, ki ga imamo radi. Predvsem hœi Silvija, sin Andrej in vsekakor æena Marija, njegovi sorodniki in prijatelji ne samo v Wettru. Druæina Rostohar je znana zaradi velikoduønega gostoljubja in pomoœi, kjer se le da. Bog sam ve, koliko krompirja, kislega zelja, kuhanega in peœenega mesa se je in se øe bo kuhalo in speklo za dobrobit vseh nas, ki se zbiramo na sreœanjih v Castropu, Wettru in Essnu. Marija je œlanica ÆPS. Ni sreœanja brez njih, nikoli niso izostali na naøih dolgoletnih druæinskih sreœanjih v Baasemu in Niedermühlnu, in na romanjih. Kako je bilo lepo videti, ko so mu zapeli svaka Lojze in Miha ter æena Marija pesem o sreœi in blagoslovu. Vsi smo bili ganjeni, kaj øele Joæe. Solza hvaleænosti in ljubezni se je utrnila ne le slavljencu, ampak skorajda vsakemu prisotnih. Bog te æivi, dragi naø slavljenec. Naj omenim, da smo se spomnili Brata Lojze in Miha Brce in sestra Marija pojejo slavljencu Joæetu Rostoharju za 60 let. tudi drugega 60-letnika, gospoda Stanka Gajskega, ki je izpolnil 60. leto æivljenja æe v mesecu januarju. Stanko je doma v isti æupniji kot Rostroharjevi. Æe v sedemdesetih letih je pridno prihajal k slovenski maøi v Essen. Njegov bratranec, gospod Franc Gajski, pa gospod Kazimir Videtiœ ter Alojz Peœnik so redni pevci pri bogosluæju v Essnu. Tudi njemu in njegovi druæini æelimo obilo boæjega blagoslova. Æena Bojanka, sin Rober in hœi Aleksandra pa oœku in moæu æelijo vedno najboljøe, zdravja in blagoslova pri delu in v æivljenju. Med veselim veœerom smo omenili in nazdravili øe nekaterim iz naøe skupnosti, ki so imeli svoja praznovanja v prvih dveh mesecih leta Gospodovega 2007. diakon Stanko FRANKFURT Letos smo morali v naøi æupniji in skupnosti pohiteti s pustovanjem. Teden dni po prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, in teden dni pred pustno soboto smo namreœ æe imeli 37. pustovanje naøe æupnije. Pohiteti smo namreœ morali zaradi romanja v svetopisemske kraje od 19. februarja do 4. marca v sodelovanju s Komisa-
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J To pa je ples za æirijo v Frankfurtu. Kaj, to so trije muøketirji. riatom za Sveto deæelo iz Ljubljane. Morda je bilo tudi to vzrok za nekoliko manjøo udeleæbo na tem letoønjem pustovanju. Dræimo se namreœ naœela, da je pustovanje vedno na pustno soboto. Vsaj tako smo ravnali v zadnjem desetletju. Medse smo povabili ansambel Tonija Hervola iz Breæic. Ansambel nastopa v nekoliko veœji zasedbi in ima za vzor Avsenike. Seveda smo nekaj mask, kakor prejønja leta, tudi nagradili. Tako sta si veœerjo za dve osebi prisluæili havajski dekleti (za evropske zimske razmere - pa ne letoønje - primerno obleœeni seveda). Manjkalo pa tudi ni zdravniøke pomoœi in tudi æelje po kloøtru. Pa øe kakøen øejk se je pojavil, da o vitezu ali mafijskem øefu niti ne govorimo. Nekateri pa so menda videli tudi enega od treh muøketirjev. Tudi nekaj otrok se je naøemilo, in sicer v planinsko opravo s Kekœevim klobukom. Zaradi slabøega izkupiœka bo æal seveda tudi vsota za Slovensko karitas temu primerno niæja. Da pa bo kljub vsemu nekaj izkupiœka, gre seveda zasluga ne samo tistim, ki so na pustovanje priøli, ampak tudi vsem, ki so prireditev pripravili: pripravili in pospravili dvorano, Œevlji so mi øe vedno preveliki, kaj naj naredim? Na pustovanju je vitez naøel svojo damo. darovali krofe, poskrbeli za prenoœiøœe in prehrano muzikantov; pa øe koga bi morda bilo potrebno omeniti. Vsem najlepøa hvala. V ponedeljek, 19. februarja, pa nas je skupina desetih romarjev iz Frankfurta odpotovala v Kairo, kjer smo se pridruæili skupini 80 romarjev iz Slovenije na romanju po poteh stare in nove zaveze: iz egiptovske deæele prek sinajske puøœave in gore Sinaj v Jordanijo in njeno puøœavo. Z gore Nebo pa smo se spustili v obljubljeno deæelo starozaveznega boæjega ljudstva, v danaønji Izrael. Po tednu dni se je nekaj romarjev zamenjalo, eni so odøli domov, drugi so priøli. V drugem tednu nas je bilo iz Frankfurta 9, vseh skupaj pa kar 115. Tako smo v drugem tednu prepotovali deæelo od Betlehema prek Jeruzalema in okolice, Jerihe in okolice Mrtvega morja do Galileje, Nazareta in zlasti Kafarnauma in njegove okolice. Potovali smo torej po poteh Jezusa Kristusa. Glavni vodiœ, zlasti pa razlagalec boæje besede in krajev romanja je bil seveda koprski pomoæni økof dr. Jurij Bizjak, ki je v dneh romanja obhajal tudi øestdesetletnico æivljenja. Poleg njega sta skrbela za po- 31
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Tudi rojstne dneve smo praznovali na pustni prireditvi. tovanje in razlago øe profesor Bogomir Troøt in p. Peter Lavrih. In ko smo se v nedeljo, 4. marca, vraœali domov, smo se v Frankfurt vrnili skupaj s skupino nemøkih økofov, ki so bili v tistih dneh tudi v Sveti deæeli. rem HAMBURG Karneval na severu Nemœije, in to s farani iz vseh treh slovenskih æupnij æupnika Dorija, tega hamburøka skupnost se ni doæivela. Prav to pa se je zgodilo letos v Hamburgu na pustno nedeljo. Æupnik Dori je zopet dokazal organizacijski talent in vse je potekalo, kot nam je pri zadnjem sreœanju napovedal. Na klopeh v cerkvi sv. Bonifacija ga je priœakalo skoraj 80 vernikov, ki so lahko prisluhnili lepemu petju in inøtrumentalni spremljavi mladih fantov ansambla Druga generacija iz Berlina. Pripeljal jih je Mitja Zakrajøek, ki je vedno in povsod æupniku Doriju v pomoœ. Poleg vsega drugega pa z æivljenjsko sopotnico Sonjo Pukmeister skrbita za to, da je Slovenski dom sv. Elizabete v Berlinu vedno dobro obiskan in da se gostje res lepo poœutijo pri njih. Tokrat smo dejansko mislili, da bodo naøi prostori za druæenje premajhni za tako lepo øtevilo obiskovalcev. Malo smo se stisnili, pa je kar ølo. Skoraj vsi navzoœi so se po maøi preoblekli v lepe karnevalske kostume, tako da je bilo kar naenkrat vse pisano v dvorani. Do solz smo se nasmejali nekaterim smeønim maskam. V pisanih oblaœilih je bilo teæko prepoznati tega, ki se je v njih skrival. Æupnik Dori, ki je ves veœer profesionalno vodil prireditev, bi imel teæko nalogo, œe bi moral sam ocenjevati duhovite maske, saj so bile res skoraj vse nagrade vredne. Tako pa je najveœje øtevilo zbranih listkov odloœilo prvo nagrado naøi Elizabeti, ki je predstavljala lepo grajsko gospodiœno, v katero se je æe ta veœer zaljubil prenekateri snubec. Otroci, ki jih v naøi skupnosti ni bilo veliko, so bili kar vsi nagrajeni. Prvo nagrado pa je prejela»mala œarovnica«vita Pungartnik. Tudi njen oœe Roman Pungartnik je tokrat nadel nase drugi dres kakor pa za rokometno tekmo in predstavljal simpatiœnega klovna. Œe bi se odloœili za nagrajevanje klovnov, bi morali nagraditi kar vse øtiri, tako so bili originalni. Vsem so te maske namreœ tako pristajale, da bi lahko z njimi nastopali v vsakem cirkusu. Vsaj naøemu zabavnemu ministru Marjanu, ki je bil tudi klovn, ta vloga ne bi delala nobenih teæav. Gosti iz hildesheimske skupnosti, ki so se te svete maøe, nato pa plesa v maskah udeleæili v lepem øtevilu, bi za njihove posreœene kostume vsekakor zasluæili nagrade. Toda tudi oni so se zadovoljili z nagrado, ki smo jo prejeli vsi od æupnika Dorija. To je bil ansambel Druga generacija. Razliœne dobrote, ki smo jih ta veœer imeli res v takønem izobilju, da jih tudi v ponedeljek nismo mogli»pospraviti«, kljub fiziœni porabi moœi ob pospravljanju prostorov, je Druæina slovenskega rokometaøa Romana Pungartnika je pustovala skupaj z nami. 32 Øe ena slika samo za Naøo luœ.
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Æupnik Dori je zbral januarske slavljence okrog sebe. Nazdravili smo slavljenkama Kristini in Evi. prispeval vsakdo po svojih moœeh, tudi gosti iz hildesheimske skupnosti. Od njih smo prejeli tudi povabilo, naj se jim pridruæimo pri maøi 13. maja in napolnimo lepo cerkvico sv. Katarine, ki stoji v Aslu æe od 16. stoletja. Hvala, pridemo! V mesecu februarju smo nazdravili za 50. rojstni dan Evi Plevnik. Eva je z moæem Joæetom in sinom Bojanom dolgoletna zvesta obiskovalka slovenskih maø. Zelo lepo in rada poje tako med maøo kot ob druæabnih sreœanjih. Tudi Kristina Kristiœeviœ se je razveselila naøih œestitk k rojstnemu dnevu in lepim pesmim, ki jih je æupnik Dori zapel slavljenkama v œast in vsej druæbi. Gospe Stanki Lorenz pa izraæamo soæalje ob izgubi njenega moæa, ki je 20. februarja po dolgi in muœni bolezni umrl. DD INGOLSTADT V domovino se je vrnil Februarja se je za stalno vrnil v domovino naø rojak Janko Vuœina.»Œas gre svojo pot naprej, mimo mene gre æivljenje tiho, øtejem dneve in noœi, ko se koœno vrnil bom za vedno,«poje stara slovenska popevka. Tako je tudi Janko odøteval svoj œas: øe einaindvajset mesecev, øe dvanajst mesecev, øe tri mesece, øe øtirinajst dni. Œas njegovega priœakovanja se je iztekel in Janko je doœakal svoj sreœni œas vrnitve v domovino. Nekoœ so dvajsetletni fantje peli:»zlati œasi, kam hitite... Star sem dvajset let, moram it po svet, domovina hoœe me imet.«janko je æe pri dvajsetih odsluæil vojaøœino in bi takrat lahko zapel:»star sem dvajset let, pa moram it po svet, tja v daljno Nemœijo æivet.«kot dvajsetletnik je zapustil domovino in odøel v Nemœijo, kjer se je 1. oktobra 1969 zaposlil v Neutraublingu, æe julija naslednje leto pa se je preselil v Ingolstadt, kjer je do konca delal v tovarni avtomobilov Audi, skoraj veœino œasa je delal v noœni izmeni. Po æivljenjskih krizah in druæinskih problemih se je v osemdesetih letih Janko povezal s Slovensko æupnijo, kjer se je aktivno vkljuœil in naøel svojo pravo pot. Sodeloval je v naøem æupnijskem æivljenju in poærtvovalno pomagal na vseh naøih prireditvah in praznovanjih. Ko sta jeseni leta 1992 oddala Tonœka in Lojze Æinkoviœ vodenje Slovenskega centra, smo prosili Janka, da bi prevzel to sluæbo. Decembra se je odloœil, da bo zaœasno vodil center in konec januarja 1993 je prevzel vodenje Slovenskega centra. In od takrat je dobrih 14 let ne le skrbno, ampak tudi z vso ljubeznijo opravljal to prostovoljno sluæbo v korist naøe slovenske æupnijske skupnosti. Od Audija oz. svojih najoæjih sodelavcev se je Janko uradno poslovil v petek, 16. februarja, slovo je trajalo do belega dne, da je veljal stari rek:»poøteni ljudje prihajajo domov pri dnevu.«tudi v Neutrau- Janko Vuœina pred maøo v Neutraublingu 33
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J prihodnje potrebovali njegovo dolgoletno izkustvo in ga æe vnaprej prosimo za morebitno pomoœ. Stanko G. MANNHEIM Jankove zveste sodelavke Danila, Zofija in sestra Anica blingu, kjer je zaœel s svojim delom v Nemœiji, se je simboliœno poslovil 17. februarja pri oz. po slovenski maøi, ki je bila v dober namen»v zahvalo in njegovo sreœno vrnitev«, v nedeljo, 18. februarja, pa se je po slovenski maøi od nas poslovil v Ingolstadtu v Slovenskem centru. Pogreøali ga bomo, saj je bil vedno z nami na vseh sreœanjih, na prireditvah, na romanjih, izletih in aktiven v naøem æupnijskem æivljenju, posebej nam bo manjkal kot predmolilec roænega venca pred maøo in redni bralec pri maøi. Janka ob njegovi vrnitvi spremlja naøa hvaleæna misel, mnogi lepi skupni spomini in seveda dobre æelje. Æelimo mu sreœno vrnitev, dobro poœutje v domaœem okolju Gustek Vuœina pred svojo hiøo 34 med svojimi; saj ga je v njegovih ljubljenih Jurøincih priœakal lepi dom, draga mama ter mnogi prijatelji in znanci. Upamo, da se bo øe rad oglasil med nami. Vodenje Slovenskega centra v Ingolstadtu je prevzela gospa Danila Potoœnik. Ko se je od nas poslovil dolgoletni vodja Slovenskega centra, je za njim ostala vrzel. Zaman smo iskali naslednika. Konœno je na prigovarjanje in proønjo gospa Danila, ki je æe prej veliko pomagala Janku v centru, bila pripravljena prevzeti vodenje. Gospe Danili se za njeno razumevanje in pripravljenost prisrœno zahvaljujemo ter æelimo, da bi potrpela z nami. Mi ji bomo radi pomagali pri njenem delu. Marca je predal svoje blagajniøke posle gospod Gustek Vuœina. Æe nekaj œasa je napovedoval, da bi rad odloæil to skrb. Seveda smo z razumevanjem sprejeli njegov odstop in se mu zahvaljujemo za njegovo poærtvovalno delo v naøi æupnijski skupnosti. Veœ kot øtirinajst let je skrbel za naøe finanœne zadeve. Gustek je dobro gospodaril in ves œas posloval s pozitivnimi øtevilkami. Gotovo pa bomo øe v Vsi Prekmurci v Buchnu so mlajøi od æupnika Janeza. V Buchnu vsi mlajøi od æupnika Zelo redko se zgodi, da bi bili med zdomci pri slovenski maøi sami Prekmurci in vsi mlajøi od æupnika, kot je to v Buchnu, sto kilometrov vzhodno od Mannheima. Edina, ki ni bila Prekmurka, je bila Ina Tideman, ki je pred enim letom nenadoma umrla. Ko so æupniku Janezu izroœili koøaro za øestdesetletnico in se skupaj fotografirali, se je pridruæil øe mimoidoœi fant v pustni obleki, znaœilni za Buchen. Praznovalo se je cel mesec Ker je slovenska maøa na mannheimskem podroœju na sedmih krajih, traja cel mesec, predno pridejo vsi na vrsto. Tako je priølo tudi do na videz neskromnega celomeseœnega praznovanja rojstnega dneva. Toda bilo je le lep povod, da se po dolgem œasu enkrat lahko skupaj pogovorimo in poveselimo, saj redno
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Prijazni obrazi in torta za æupnika v Vöhrenbachu nimamo te moænosti, ker nimamo prostorov. Zaœelo se je v Mannheimu v zaœetku februarja, nadaljevalo v Herbolzheimu, Vöhrenbachu, Buchnu in Rauentalu ter konœalo v Lebachu. Spominskih albumov, lepih knjig in koøar z dobrotami se je nabralo toliko, da lahko øe dolgo prihajate na obisk, pa ne bo zmanjkalo. Le torto in velikanski hlebec domaœega kruha s øtevilko 60 je bilo treba bolj hitro pojesti. A najprijetnejøe od vsega so bili povsod prijazni obrazi in dobre æelje. Zdaj pa bo potreben øe en mesec za ureditev vtisov in izrekanje zahvale. Danijel, Martina in Øtefi na vrhu kupole sv. Petra Romanje v Rim Sredi februarja v pustnem œasu smo poromali v Rim s tremi najbolj zvestimi mladimi sodelavci pri slovenski maøi v Mannheimu. Martina in Danijel Bencik sta dolgoletna ministranta, Øtefi Grobeløek pa je naøa mlada organistka. Poromali smo v vse øtiri glavne bazilike, bili na sploøni papeæevi avdienci, se povzpeli na vrh kupole sv. Petra ter si ogledali glavne rimske znamenitosti. Obiskali smo tudi rektorja zavoda»collegium russicum«patra Lojzeta Cvikla in doæiveli œudovito petje pred kosilom v staroslovanskem jeziku. Romanje smo zakljuœili na spokoren naœin po kolenih do vrha svetih stopnic ter z obiskom katakomb, kjer so pokopani mnogi muœenci. J. M. MÜNCHEN Postna duhovna obnova. Postni œas je poseben œas milosti, zato imamo æe vrsto let navado, da ob vstopu vanj v naøi æupniji opravimo postno duhovno obnovo, ki ima namen, da temeljito vstopimo v osebno pripravo na veliko noœ. Letos je duhovna obnova potekala od petka, 23., do nedelje, 25. februarja v naøem æupnijskem domu. Naø tokratni duhovni voditelj in spremljevalec je bil pater Miha Sekolovnik OFMCap, ki sicer vodi dom duhovnosti v Kanœevcih (Prekmurje) in ima veliko izkuøenj z vodenjem duhovnih obnov. Sreœanje z njim je bil zares pravi blagoslov za nas. Pater je v petek zvecer s sveto maøo zaœel naøe duhovno potovanje, katerega vodilna misel je bila»vrnil se bom k Oœetu«. Vsebinsko nas je nagovarjal s svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu. Skupaj z njim smo razmiøljali o sinu, ki je øel od doma, o drugem sinu, ki je ostal doma pri oœetu in o oœetu. Spoznavali smo, da se v odnosu do svoje druæine in do Boga dostikrat obnaøamo kot izgubljeni sin ali kot sin, ki je ostal doma. Vsi pa smo poklicani, da postanemo kot oœe, to pomeni odgovorni za druge. Obenem nas je pater Miha popeljal tudi na pot Kristusovega kriæevega pota in ob vsaki postaji smo spoznavali, da ima vsak izmed nas svoj lastni kriæ, ki ga je poklican nositi. Globoko v nas so se vtisnili trenutki zbrane molitve roænega venca in petja postnih pesmi v naøi kapeli ter svete maøe, kjer smo lahko vse svoje trpljenje darovali na oltar. V soboto smo na povabilo gospoda æupnika imeli tudi skupno kosilo v æupniøœu. Vsak je prinesel nekaj hrane s seboj in to smo ob prijetni medsebojni druæbi tudi zauæili, nato pa smo se odpravili øe na»prebavni«sprehod. Upamo, da nas bo prihodnjiœ øe veœ! Pater Miha nas je s svojo soœutnostjo zelo nagovoril, kar se je pokazalo tudi pri udeleæbi, saj nas je v nedeljo priølo zelo veliko, tudi iz oddaljenejøih krajev. V nedeljo smo duhovni vikend zaokroæili s 35
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Del udeleæencev postne duhovne obnove sveto maøo v kapeli: bili smo deleæni œudovitega petja, ki ga je vodil naø æupnijski zbor. Vidno ganjeni smo se patru Mihu Sekolovniku zahvalili s skromnim darilom, ki seveda ne more poplaœati vsega tistega, kar nam je on podaril. Zares smo lahko zaœutili, da æupniøœe postaja naø dom duhovnosti, kjer se izseljenci poœutimo razumljene v vsakdanjih stiskah. Krst. V kapeli æupnijskega doma v Münchnu je bila krøœena Mireja, hœi Erika in Klaudije Schafhalter (mati rojena Luciœ). Œast in nalogo botra je prevzel Mladen Franiå. K slovesnemu dogodku se je zbralo prav veliko sorodnikov in prijateljev. Nekateri med njimi so priøli celo iz Slovenije. Emilie, starejøa sestrica novokrøœenke, je bila pred øtirimi leti prav tako krøœena v naøi Radostna druæina Schafhalter ob krstu male Mireje 36 kapeli in je tokrat pozorno opazovala slovesnost sprejema med boæje otroke v Kristusovi Cerkvi. Veselimo se s starøi in Emilie, z botrom Mladenom in sorodniki in œestitamo vsem ob tem veselem dogodku. Mireji æelimo, da bi bogato mero boæje milosti in pomoœi v æivljenju osebno sprejela in iz tega boæjega daru tudi æivela. Vso druæino naj blagoslavlja dobri Bog, ki je po krstu sprejel njihovo dete med boæje otroke. Marjan Beœan STUTTGART Sreœanje æupnijskega pastoralnega sveta V nedeljo, 18. februarja, se je v Slovenskem domu v Stuttgartu sreœal celotni ÆPS. Sreœanje smo zaœeli ob 15. uri popoldne. Ob 16.30 so se œlani udeleæili nedeljskega bogosluæja. Nedeljsko maøo so oblikovali z branjem, proønjami in s pesmijo Sveto pismo. Po maøi se je sreœanje nadaljevalo vse do 21. ure. ÆPS je razpravljal o ægoœi temi: selitev iz Slovenskega doma. Do konca leta 2007 naj bi se izselili v druge prostore. Kam? Na seji smo preuœili razliœne moænosti, ki se nam ponujajo. Prva je, da ostane- mo v æupniji sv. Konrada v srediøœu mesta, torej tam, kjer je bil sedeæ slovenske æupnije æe kar 33 let. Po eni strani bi to bilo najboljøe tudi zaradi vseh, ki cerkev in kraj sreœevanj æe dobro poznajo. Po drugi strani bi imeli v æupniji sv. Konrada premalo prostorov. Kam z æupnijskim arhivom, kam s knjiænico, narodnimi noøami in øe in øe vpraøanj se je postavljalo. Druga moænost selitve je nemøka æupnija sv. Petra v Bad Canstattu. Ta moænost nam je bila ponujena s strani mestnega dekana dr. Michaela Brocka. Nekateri smo si prostore in cerkev sv. Petra æe ogledali in bili mnenja, da je tudi tu premalo prostora, predvsem pa premalo samostojnosti. Tesno bi bili vezani na ritem nemøke æupnije in teæko bi usklajevali vse termine. Sicer so v æupniji sv. Petra v Bad Canstattu pripravljeni, da nas sprejmejo. Vsakdo pa si teæko predstavlja, kako bi to izgledalo konkretno, v vsakdanjem æivljenju. Na seji ÆPS je bila sestavljena delovna skupina, ki se bo okrog velike noœi sestala z delovno skupino od sv. Petra: skupaj bomo pregledali, kakøne so moænosti sobivanja. Tretja realna moænost bi bila odkup Slovenskega doma. Hiøa in teren je v lasti økofije Rottenburg- Stuttgart. Øe v letoønjem letu bo stavba in teren prodan lokalni cerkvi v Stuttgartu; le-ta je pripravljena stavbo prodati. Ali bi bili sposobni Slovenski dom kupiti? Tako smo se spraøevali na razgibanem in æivahnem sreœanju æupnijskega pastoralnega sveta. Vpraøanje je ostalo odprto. Naj bi se akcija izvedla v okviru slovenske Cerkve ali
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J Sodelavka Slavica Tutiœ praznuje rojstni dan v krogu svoje druæine in æupnijskih sodelavcev. tudi v okviru slovenske dræave? Tudi to smo se vpraøali. Po triintridesetih letih je res teæko zapustiti svoje pastoralno srediøœe, ki je bilo po pravici poimenovano»slovenski dom«, saj je tu vsakdo od naøih rojakov naøel nekaj svojega doma, slovenskega utripa, slovenske besede in pesmi, slovenske solidarnosti in pomoœi. Nekdo od œlanov ÆPS je ob tem rekel: zdi se mi tako kot takrat, ko sem moral zapustiti domovino in oditi v tujino. Letoønje leto bo torej za slovensko æupnijo v Stuttgartu in za vse vernike potekalo v znamenju skrbi za prihodnost. Bomo s selitvijo kaj pridobili ali bomo veœ izgubili? Marjan in Mira Demøar se vraœata v Slovenijo Marjan Demøar in njegova æena Mira sta se odloœila za dokonœno vrnitev v domovino. Odslej naprej bosta æivela v Poljanski dolini. Dolga izseljenska leta sta preæivljala v okolici Schorndorfa. Redno sta se udeleæevala slovenskega bogosluæja tako v Schorndorfu kot tudi v Schwäbisch Gmündu in veœkrat tudi v Stuttgartu. Marjan je bil tudi œlan ÆPS in namestnik podpredsednika, gospoda Øtefana Fabœiœa. Bil je vsestransko aktiven, vedno pripravljen za pomoœ in sodelovanje, veder in optimistiœen. Bil je tudi aktivni œlan SKD Slovenija-Stuttgart. Kar trikrat smo se poslovili od Marjana in Mire. Na praznik Lurøke Matere Boæje, 11. februarja, je bilo slovo pri bogosluæju v Schwäbisch Gmündu. Bogosluæje je potekalo v prostorih gostiøœa Neue Welt, kjer slovenski gostilniœar Imenøek v zimskem œasu (od novembra do februarja) skrbno pripravi posebno sobo in oltar, po maøi pa poskrbi za dobro slovensko kosilo. 11. februarja je pripravil slovenske koline. Naslednjo nedeljo dopoldne, 18. februarja, je bilo slovo med maøo in po maøi v Schorndorfu. Verniki iz Schorndorfa so se z zahvalno besedo in z darilom ter s cvetjem poslovili od Marjana in Mire. Popoldne, ko je potekala seja ÆPS, pa smo se od njiju poslovili tudi v Stuttgartu. Obema æelimo sreœno vrnitev z æeljo, da bi ostali povezani øe naprej. Hvala za njuno priœevanje in navzoœnost v slovenski æupniji v Stuttgartu. Marjan in Mira Demøar ob slovesu v Schorndorfu 12. posvet slovenskih druøtev, katoliøkih misij, uœiteljev, socialnih delavcev in œlanov folklornih skupin v Nemœiji Od 2. do 4. marca 2007 je v prostorih Jugenherberge v Stuttgartu potekal 12. posvet, ki ga organizira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organizacijo sreœanja je Urad zaupal SKUD Triglav iz Stuttgarta (iz vabil ni bilo razvidno, kdo pravzaprav posvet organizira, zato je priølo do nekaterih nejasnosti! Ali ni prav temu pripisati zelo majhno udeleæbo katoliøkih misij?). Posvet je sicer lepo in uspeøno potekal, tudi ob øtevilni udeleæbi predvsem œlanov slovenskih kulturnih druøtev in folklornih skupin ter nekaterih uœiteljev slovenskega jezika. Vzporedno s predavanji so potekale delavnice: folklorna, pevska in dramska. Na sreœanju je bilo vendarle tudi nekaj redkih predstavnikov katoliøkih misij. Na posvetu se je odkrilo, da ni bilo nobenega socialnega delavca. To pereœe vpraøanje je izpostavila udeleæenka slovenske æupnije v Essnu. Nobenega socialnega delavca ni veœ po naøih æupnijskih skupnostih. Tiste, ki jih je zaposlila Karitas, so æe vsi v pokoju. Skrb za socialno delo, predvsem pa za bolne in ostarele, je padlo na duhovnike, duøne pastirje, ki z nekaj prostovoljci skuøajo pokrivati vedno veœjo potrebo. Opozorila je tudi na veliko preobremenjenost duhovnikov. Ali ne bi bila 37
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J 38 da v Stuttgartu v nedeljo, 4. februarja. Bila je taka, kot bi se jo kulturna ataøejka æelela. Økoda, da o kulturnih prireditvah na takem nivoju niso poroœali øe drugi predstavniki naøih katoliøkih misij in æupnij, saj vem, da marsikje potekajo na podoben naœin. Økoda je tudi, da najveœkrat na takih prireditvah ni uradnih predstavnikov slovenske kulture in slovenskih oblasti. Zelo redko pa manjkajo na onih drugih, ki jih je kulturna ataøejka opredelila za manj, malo ali celo niœ kulturne.«dr. Zvone Øtrubelj Ø V E D S K A Œastitljivi jubilej - 45 letnica ustanovitve in delovanja Slovenske katoliøke misije na Øvedskem - Vadstena, 26. maja 2007 Na binkoøtno soboto, 26. maja 2007, bodo z zaœetkom slavnostne maøe ob 12. uri pri sestrah sv. Brigite Øvedske v Vadsteni Slovenci z vse Øvedske, skupaj z rojaki iz domovine in od drugod iz Evrope, Øtefan Æalik je praznoval 70 let æivljenja. to skrb tudi slovenske dræave? Vpraøanje je bilo postavljeno: ne vemo kdaj, øe manj pa, œe bo kakøen pozitiven odgovor na to vse bolj pereœe in aktualno vpraøanje. Veœkrat je na dan priølo tudi vpraøanje: ali si Slovenci v Nemœiji ne zasluæimo enega ali veœ slovenskih kulturno informacijskih centrov, kjer bi lahko hranili tudi naøe arhive, zbirali podatke in dajali informacije. Drugi narodi so za svoje rojake to æe davno poskrbeli. Nam manjka zavesti ali pa nimamo politiœne volje, da bi do tega vendarle priølo? Slovenija bo v prvi polovici leta 2008 predsedovala Evropski zvezi: ne bi bila to enkratna priloænost, da se s skupnimi moœmi lotimo tega projekta? Na to potrebo sem v navzoœnosti generalnega konzula iz Münchna, gospoda Alfreda Killerja in dræavnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospoda Zorka Pelikana, opozoril zbrane udeleæence na 12. posvetu v Stuttgartu. Slovenski dom, ki bo naprodaj, bi lahko bil zaœetek uresniœenja tega projekta. Kdo ve? Med øtevilnimi predavatelji je nastopila tudi gospa Monika Kartin, kulturna ataøejka pri veleposlaniøtvu v Berlinu. Spregovorila je o naøih kulturnih prireditvah in ugotavljala, da je nivo teh prireditev najveœkrat prenizek. Predlagala je tudi nekaj izboljøav. Udeleæenci so se strinjali z njo in tudi sami izrazili æeljo, naj bodo kulturne prireditve zares»kulturne«in ne zdruæene ali celo pomeøane z veselico.»ob teh ugotovitvah sem pomislil na naøo zadnjo kulturno prireditev, ki je bila v dvorani sv. Konraslovesno praznovali 45-letnico ustanovitve SKM na Øvedskem. Skupaj se bodo zahvaljevali za 45 let nenehnega delovanja slovenskih duønih pastirjev v tej severnoevropski deæeli. Slovesno somaøevanje bo vodil mariborski pomoæni økof msgr. dr. Peter Øtumpf, ki je bil pri Slovenski økofovski konferenci imenovan za narodnega ravnatelja za Slovence po svetu. Slovenci na Øvedskem in z njimi njihov narodni duøni pastir Zvone se veselijo tudi predstavnikov slovenske dræave in vseh rojakov iz Slovenije in iz Evrope, ki bodo s svojo prisotnostjo poœastiti ta pomembni jubilej in bodo dali peœat temu romanju v Vadsteno in 34. vseslovenskemu sreœanju prav tam. Posebej dobrodoøli vsi duhovniki, ki so delovali na Øvedskem: Joæe Drolc iz Radovljice, Stanislav Cikanek iz Londona, kakor tudi»naø delegat«msgr. Janez Pucelj iz Münchna in ostali duhovniki, ki bodo z vami praznovali. Srœno vabljeni in dobrodoøli tudi predstavniki ID SvS in Naøe luœi ter ostali gostje iz Slovenije v Vadsteno na Øvedskem. Dobrodoøli pa predvsem rojaki z vse Øvedske, da skupaj praznujete,
I Z Æ I V L J E N J A N A Ø I H Æ U P N I J da skupaj romate v Vadsteno in da se skupaj zahvalite za vse prejete milosti ter obenem obnovite vaøo zvestobo Bogu, Materi Boæji in narodnim koreninam teh si izprosite potrebnih nadaljnjih milosti, zdravja ter boæjega blagoslova. Vse generacije rojakov na Øvedskem dobrodoøle v Vadsteno in povabljene k sodelovanju pri kulturnem programu v dvorani. Slovenska druøtva vaø duhovnik Zvone vabi, da organizirate prevoz v Vadsteno in tako omogoœite tistim, ki nimajo svojega prevoza, da se lahko udeleæijo praznovanja œastitljive obletnice SKM na Øvedskem. Prosim za darove za tombolo. Boglonaj! Mednarodno tekmovanje v latinskih in standardnih plesih na Danskem sta obeleæila Valerija Rahle in Aljaæ Økorjanec s petim mestom v latinskih plesih in s sedmim mestom v standardnih plesih v Kopenhagnu, 18. februarja. Œestitke mladima tekmovalcema in hvala druæinama Økorjanec iz Slovenske Bistrice ter Lazukiœ iz Bjuva za povezanost in podporo uspeønima tekmovalcema. Jubilej: Œestitke in najlepøe æelje Øtefanu Æaliku iz Göteborga ob 70. rojstnem dnevu. Ljubega zdravja in tistega lepega razumevanja njegovih domaœih, predvsem pa moœi v nadaljnjem æivljenju. Dragi Øtefan, hvala vam za zvestobo Bogu, Kristusovi Cerkvi, in narodnim koreninam. Zvone Podvinski Valerija Rahle in Aljaæ Økorjanec sta zastopala Slovenijo v Kopenhagnu. OZNANILA IZ NAØIH ÆUPNIJ FRANCIJA APRIL: MERLEBACH: vel. œetrtek ob 19h, veliki petek ob 15h, velika sobota - ob 15h blagoslov jedil, ob 19h velikonoœna vigilija, velika noœ ob 10h vstaj. maøa. 15. april - celodnevno sreœanje. PARIZ: veliki petek ob 20h in velika sobota ob 21h, celodnevno sreœanje z velikonoœnim kosilom bo 22. aprila. MERICOURT: velika noœ ob 11h. MAJ: HABSTERDICK: slovesno slovensko romanje 1. maja v Habsterdicku, 12h skupno kosilo v Merlebachu in 15.30 litanije v kapeli sv. Joæefa v Merlebachu. PARIZ: sv. maøa 6. in 20. maja (celodnevno sreœanje). MERICOURT: 19. maja ob 17h. JUNIJ: MERLEBACH: 10. junija - celodnevno sreœanje. PARIZ: 3. junij in 17. junija - celodnevno sreœanje. MERICOURT : 16. junija ob 17h. (vse nedeljske maøe so v Châtillonu ob 11h in v Merlebachu vsako nedeljo ob 10h) NEMŒIJA STUTTGART, sv. Konrad: 1., 8 (velika noœ), 15. aprila ob 16.30. Blagoslov velikonoœnih jedil: sobota, 7. aprila, ob 18. uri. BÖBLINGEN, sv. Bonifacij: 1. aprila (cvetna nedelja) ob 9.45. Blagoslov velikonoœnih jedil: sobota, 7. aprila, ob 14. uri. SCH. GMÜND, kapela sv. Joæefa: 8. aprila - velika noœ, prazniœna maøa v Stuttgartu ob 16.30! SCHORNDORF, kapela pri sestrah: 15. aprila (bela nedelja) ob 9.00. AALEN, sv. Avguøtin: 15. aprila ob 11. uri. HB-BÖCKINGEN, sv. Kilian: sobota, 21. aprila, ob 17.00. OBERSTENFELD, Srce Jezusovo: 22. aprila ob 9.00. ESSLINGEN, sv. Elizabeta: 22. aprila, ob 17.00. Blagoslov velikonoœnih jedil: sobota, 7. aprila ob 16. uri. BAD URACH, sv. Joæef: v soboto, 7. aprila, ob 11. uri v Pfullingenu blagoslov velikonoœnih jedil. PFULLINGEN, sv. Wolfgang: v soboto, 7. aprila, ob 11. uri blagoslov velikonoœnih jedil... SLOVENSKI DOM: æupnijska pisarna je odprta v torek in petek od 9.00 do 12.00. V torek, sredo in petek tudi od 16.00 do 19.00 ter vedno po maøi. SLOVENSKA SOBOTNA ØOLA. Stuttgart: v soboto, 21. aprila, od 10.00 do 12.00. ÆUPNIJSKI VRTEC: 21. aprila od 10.00 do 12.00 v Slovenskem domu. Izlet za otroke vrtca, slovenske sobotne øole in za njihove starøe v Italijo bo od 16. do 20. maja 2007. Konzularni dnevi-stuttgart, Sophienstr. 25/II so 1. in 3. œetrtek v mesecu od 9.00 do 12.30 in od 13.00 do 16. ure. V aprilu je to: 12. in 26. 4. 2007. Tel: 089/543-98-19. ØVEDSKA V nedeljo, 1. 4., bosta sv. maøi v Landskroni ob 12.30 in v Malmöju ob 16.30. Na veliko soboto, 7. 4., bo blagoslov velikonoœnih jedil v Göteborgu ob 17.00. Na neliko noœ 8. 4. bosta sv. maøi v Halmstadu ob 9.30 in v Helsingborgu ob 17.00. Na velikonoœni ponedeljek, 9. 4., bo sv. maøa v Göteborgu ob 16.00; Astridsalen velik. jedila. V nedeljo, 15. 4., bosta sv. maøi v Jönköpingu ob 10.00 in v Göteborgu ob 16.00. V soboto, 21. 4., bo sv. maøa v Stockholmu ob 17.00. V nedeljo, 22. 4., bosta sv. maøi v Eskilstuni ob 10.00 in v Köpingu ob 16.00. V nedeljo, 29. 4., bosta sv. maøi v Olofströmu ob 11.00 in v Nybroju ob 16.30. 39
Z G O D O V I N S K I R O M A N Anni Reinhardt: DOLGO POTOVANJE K TEBI Ivanu so utrujene veke padle na oœi in kmalu ga je zajelo sladko spanje. V snu je æe zavohal materino kavo, potico in pravkar speœen kruh. Napoœilo je jutro in ura na æelezniøki postaji je kazala øest. Kako œudovito, se je vzradostil, kmalu pride vlak in v nekaj urah bo konœno spet doma. Pozno popoldne ga je mati œakala na avtobusni postaji. Srce ji je bilo kakor mlademu dekletu.»le kako izgleda moj sin?«sama vpraøanja so se ji vrtela po glavi. Konœno je prispel avtobus in Ivan je planil v objem svoji ljubljeni materi.»ah, fant moj, da si le spet doma! Ves si porjavel in prav œeden si postal. In dekleta? Si jih øe pustil pri miru?«vse je hotela vedeti.»ah kaj, najprej se boø najedel, potem pa mi boø pripovedoval o deæeli, ki je tako drugaœna od naøe.seveda mama, tam doli je lepa deæela. Povsod je lepo, toda najlepøe je doma.to si pa res lepo povedal, sinko, vendar bo øe lepøe v nebesih, kjer bomo nekoœ prav zares doma. Pripoveduj vendar, kako je v Makedoniji! Kaj vse si videl? Si zelo laœen?laœen ravno nisem, ampak zelja in fiæola imam pa zaenkrat zares zadosti. Veø, mama, Makedonija, naøa najjuænejøa republika, meji na Albanijo in Grœijo, ki je bila nekoœ mogoœno cesarstvo, tako nekako okrog leta 1014 pod cesarjem Samuelom. To cesarstvo se je raztezalo od Donave in Œrnega morja pa vse do Jadrana in na jugu do Egejskega morja. Cesar je prebival v rezidenci ob Ohridskem jezeru, ki leæi na viøini 700 metrov. Tam sem videl œudovito cerkev svetega Klimenta, v kateri so œudovite freske, ki prikazujejo Marijino smrt. Marija leæi na postelji, odeta v œrno, in vsi apostoli so zbrani okoli nje. Ob njeni glavi stoji Kristus, ki jo kot otroka neæno dræi v svojem naroœju, vse naokrog pa straæijo sveti angeli. Deæela bogato rodi raznovrstne sadeæe, ki jih æene v pisanih narodnih oblaœilih nosijo na trg. Øe pred 9. stoletjem sta tu oznanjala krøœansko vero sveta brata Ciril in Metod, pa tudi apostol Pavel piøe o Makedoniji. Njuna uœenca, sveti Kliment in Naum sta tu ustanovila samostane in øole, tako da jima je posveœenih veliko cerkva. Doba zgodnjega krøœanstva je cvetela vse do prihoda Turkov leta 1767. Makedonija je bila in je øe vedno nemirna deæela. Vedeti moraø, da æivi tam 70% Makedoncev, 17 % Albancev 1,5 % ciganov, 0,4 % Vlahov, potem pa øe nekaj Grkov. Vseh prebivalcev Makedonije pa je 1,8 milijona. Veœ stoletij so tu vladali Osmani in ko so morali leta 1912 oditi, so zapustili izropano in zaostalo deæelo z mnogimi nereøenimi problemi. Staro Makedonijo so si razdelili Grki, Bolgari in Srbi, kar pa ni prineslo miru niti po ustanovitvi nove federativne Jugoslavije leta 1945. Øele v zadnjem œasu je ta narod dobil zapis svojega jezika in œe govorija hitro, jih sploh ne moreø razumeti. Glavno mesto je Skopje. Znano je æe iz dobe pred Kristusom in se je imenovalo Scupi. Leta 518 po Kristusu je bilo v potresu poruøeno. Cesar Justinijan ga je œudovito pozidal, ker je bilo to pomembno srediøœe ob trgovski poti med Solunom in Dubrovnikom. Leta 1555 ga je ponovno razdejal potres, a so ga spet pozidali. Nazadnje se je zemlja spet stresla 26. junija 1963 ob 5.17 in znova je bilo mesto popolnoma poruøeno. Na æelezniøki postaji øe danes kaæejo uro, ki se je takrat ustavila. Cel je ostal le most Sultana Murata iz 15. stoletja. Se nadaljuje Teæko bo slovo od Slovenskega doma na Stafflenbergstr 64 v Stuttgartu. 40
Z A N A J M L A J Ø E 41
M A L O Z A Ø A L O Moæ in æena sta v gostilni naroœila riæoto. Ko jima je natakar postregel, je moæ takoj zaœel jesti, æena pa je nekaj œasa gledala v kroænik, potem pa rekla:»tako majhne porcije so nama prinesli, da se bom pritoæila!bodi tiho in jej!«ji je rekel moæ.»øe vesela boø, da si dobila tako malo!«kriæanka 704»Kako si preæivel dopust?grozno!zakaj?dobil sem sobo øtevilka 100, a je s ploøœice odpadla øtevilka 1.Vse, kar moj sin napiøe, ljudje z veseljem preberejo.piøe romane?ne, jedilne liste.«siten gost naroœa natakarju:»prinesite mi naravni zrezek. Ne sme biti premasten, lahko je pa malo bolj zapeœen. Pazite, da ne bo premajhen! Zraven naj bo krompir v kosih, ne preveœ slan in ne v prevelikih kosih. Solata je lahko meøana, vendar brez pese, zelja, paradiænika, paprike in kumaric. Prinesite tudi olje, da jo bom po potrebi zabelil sam. Zraven prinesite œetrtino limone, økropljena ne sme biti, brez koøœic in lepo rumene barve. Ste razumeli?vse. Rad bi vedel samo øe to, kakøen vzorœek naj bo na kroæniku.«med vojaøko vajo je padel ukaz:»napad letal z desne!«oglasil se je vojak:»jaz se ne bom vrgel v sneg!kje pa je sneg?saj tudi letal ni.«blagajniœarka v kinu se zaœudi:»zdaj ste kupili æe peto vstopnico za isto predstavo! Zakaj pa niste kupili vseh pet skupaj?œe mi pa tisti norec pri vhodnih vratih v dvorano vsakiœ znova strga vstopnico!«reæiser jezno zakliœe nebogljenemu igralcu:»œlovek boæji, kakøen dolgœas! Vi niste ustvarjeni za oder!vsa moja strast velja deskam!«uæaljeno odvrne igralec.»potem se zaposlite v mizarskem podjetju!«42 VODORAVNO: 1. moravski knez, ki je l. 886 izgnal okoli dvesto Metodovih duhovnikov iz svoje dræave, 10. najveœji krøœanski praznik, 11. pogost srbski priimek, zapisan s slovenskim œrkopisom, 12. gibljiv zadnji del trupa nekaterih æivali, 13. pridevnik, ki pove, da je neka vdolbina podobna liju oziroma lijaku, lijakast, 15. slovenski letalski prevoznik, 17. otroøki pihalni instrument jajœaste oblike, navadno iz ægane gline ali porcelana, 19. øtevilo, ki izraæa razmerje med obsegom in premerom kroga, 20. tuje æensko ime, 22. Robert Podgorøek, 23. vladar v nekaterih slovenskih dræavah, 25. Lea Slana, 26. enaki œrki, 27. 100 m 2, 28. kar je likovno upodobljeno, 29. jta, 31. dodatek krompirju, mesu..., 33. izdelki iz ægane gline, 35. najviøja znanstvena in umetniøka ustanova. NAVPIŒNO: 1. noœni metulj, katerega gosenica izloœa svilene niti, iz katerih naredi zapredek, 2. dan Jezusovega trpljenja in smrti na kriæu, 3. starozavezni prerok, 4. gora ob poti iz Mojstrane v dolino Vrat (2075 m), 5. angleøka kratica za v redu, velja, 6. sodelavec, solastnik, 7. os. zaimek, (3. os., mn., æ. sp.), 8. pokrit prostor za shranjevanje kmeœkega orodja in strojev, 9. Konrad Œarga, 14. konœnica internetnih naslovov v Sloveniji, 16. ameriøka zvezna dræava, 18. Anton Lah, 21. velelnik glagola zlikati, 24. prijetni, plemeniti vonji, diøave, 28. raztopine za zaøœito lesa, 30. vrsta papige, 32. Mesni izdelki Miren, 34. Alfred Dürer. REØITEV KRIÆANKE 703: KAVKA, MIK, LETONKA, U, ARISTO- TEL, VOLT, VINO, DNA, HILDA, IA, ØANDOR, J, KANSAS, KOMIK, KZ, S, BABILON, VOLNA, OPA, STA, LAK, K.
O G L A S I 704A01 - V Prekmurju na SZ delu Krajinskega parka Goriœko, na tromeji Avstrija, Madæarska in Slovenija v obœini Kuzma, prodajava leta 1999 popolnoma obnovljen gostinsko-stanovanjski objekt, ki danes obratuje kot gostilna in restavracija z veliko teraso. V zakljuœni fazi je tudi izgradnja sob za 30 leæiøœ. 620 m 2 je gostinskega dela, 180 m 2 stanovanjskega dela stavbe. Polega tega je 161 m 2 skladiøœnih prostorov, 150 m 2 terase oziroma letnega vrta, 350 m 2 dvoriøœa in 1.035 m 2 parkirnega prostora. Parcela je velika 10.206 m 2 in leæi na ravnini ter je oddaljena od srediøœa Kuzme cca 1 km. Nepremiœnina nudi øtevilne moænosti uporabe in razvoja razliœnih dejavnosti. Objekt je odmaknjen od mestnega vrveæa, a ima kljub temu odliœno izhodiøœe za obisk sosednjih dræav in bliænjih krajev: 3 km od Avstrije oz. Madæarske, 25 km od Murske Sobote, Moravskih toplic, Radencev, zdraviliøœa v Avstriji. Cena nepremiœnine je stvar dogovora. Za dodatne informacije in kontaktiranje smo vam na voljo na telefonski øt.: (02) 87 83 840 in (02) 87 84 304 in na elektronski poøti: franja48@mail.com, ANTON VRTIŒ, FANI VRTIŒ, Trg 4. julija 39, 2370 DRAVOGRAD. 701A12 - Dragi rojaki! Za Vaøo SELITEV v domovino se Vam toplo priporoœamo. Naø naslov: Gebr. HORÆEN, Möbeltransporte, Herderstraße 36, D-40721 Hilden pri Düsseldorfu. (Telefon 02 1 03 / 44 5 62). Informacije dobite pisno ali po telefonu v slovenøœini ali nemøœini. Zanimive slovenske povezave po svetu Zamejci na internetu miran.pecenik.com/ts/zamejci/index.htm Katoliøka Cerkev v Sloveniji www.rkc.si Mariborska økofija mb.rkc.si Vlada Republike Slovenije www.sigov.si Koroøki tednik NEDELJA www.nedelja.at Katoliøki tednik DRUÆINA www.druzina.si Meseœnik OGNJIØŒE www.ognjisce.si Izseljensko druøtvo SLOVENIJA V SVETU www.drustvo-svs.si GLAS SLOVENIJE iz Avstralije www.glasslovenije.com.au/ glas-slovenije.htm Slovenske mladinske organizacije v ARGENTINI www.sdo-sfz.com.ar Novi glas, tednik Slovencev v Italiji www.noviglas.it VEŒER, œasnik www.vecer.si/ Slovenska tiskovna agencija www.sta.si RTV Slovenije www.rtvslo.si DELO, œasnik www.delo.si Dnevne novice www.siol.net Zanimiva spletna stran s slikami iz Vojvodine in Slovenije community.webshots.com/user/janezmu ali o zavodu v madæarøœini: www.emmausz.com Iskalnik http://www.najdi.si/ Telefonski imenik v Sloveniji http://tis.telekom.si/ Slovenska turistiœna agencija http://www.slovenia-tourism.si/intro/ Oddaja Slovencem po svetu in domovini http://radio.ognjisce.si/oddaje/ssd.php Slovar slovenskega knjiænega jezika http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Dobrodoøli doma http://www.creativ.si/tourist/ Mohorjeva druæba Celje http://www.mohorjeva.org/ Gorenjski glas http://www.gorenjski glas.si/ Ministrstvo za øolstvo in øport http://www.mszs.si/slo/ Oglas sme obsegati najveœ 50 besed. Cena oglasa je 20 EUR za enkratno objavo. Vsaka beseda od 50 dalje stane 0,50 EUR. Celoletna objava z isto vsebino je 150 EUR. Z veœkratno zaporedno objavo naraøœa tudi popust. Oglase sprejemamo do 5. v mesecu za naslednjo izdajo. Plaœilo pri poverjenikih, slovenskih æupnijah ali na uredniøtvu. NAŠA LUČ Glasilo Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi za verska, kulturna in narodna vpraøanja Izdajatelj in zaloænik: DRUÆINA, SI-1000 Ljubljana, p. p. 95 Glavni urednik: Janez Pucelj, München, Nemœija Odgovorni urednik: Ljubo Bekø, Ljubljana Uredniøtvo: Naøa luœ, Poljanska c. 2, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01/438-30-50, faks: 01/438-30-55 Uprava: Krekov trg 1, SI- 1000 Ljubljana, tel. 01/231-32-41, E-naslov: beksl@siol.net, E-naslov: zveza-sid@msn.com NAROŒNINA (v valuti zadevne dræave): Evropska zveza 27 EUR Øvedska 248 SEK Øvica 42 SFR Velika Britanija 18 GBP Avstralija 44 AUD Kanada 39 CAD ZDA 34 USD Hrvaøka 198 HRK V ceno izvoda je vraœunan 8,5 % DDV. Revija izhaja tudi s finanœno pomoœjo Ministrstva za kulturo. Naroœnino lahko plaœate pri poverjenikih ali na upravi. Transakcijski raœun pri NLB d.d.: 02014-0015204714, DRUÆINA, d.o.o., s pripisom za Naøo luœ, IBAN SI56020140015204714, SWIFT LJBASI2X Devizni raœun pri NLB, d.d.: 01000-0000200097-140-7100-1189115. Nove naroœnike sprejemajo poverjeniki in uprava. Grafiœna priprava: Atelje Villa, d.o.o., Il. Bistrica Tisk: Formatisk, d.o.o. 43